Nočem biti pridna. Sem pametna, delavna, prilagodljiva in iznajdljiva. Takšna sem, ker si sama želim biti takšna, in ne ker bi to od mene pričakovali drugi.
Poznaš tisto igro, ko ti sošolci na list papirja napišejo po eno lepo besedo, ki te najbolj označuje? Na mojem seznamu sta se v preteklosti redno pojavljali besedi pridna in prijazna. Še danes se neprestano soočam s tem, da mi ljudje govorijo, da sem pridna.
Pridna v šoli, pridna, ker delam toliko stvari hkrati, ali pridna zgolj zato, ker sem punca, če nič drugega. Za nas dekleta sta bili vedno rezervirani dve lastnosti, h katerima naj bi vse stremele.
Lepota in pridnost. Nočem, da me označujeta ti dve lastnosti.
Če je lepota prva stvar, po kateri me nekdo sodi, naj se gre solit, in če mi še kdo reče, da sem pridna, bom iz golega protesta nalašč postala poredna.
Priden je po mojem mnenju žaljivka. Lastnost, s katero starši ne bi smeli vzgajati otrok.
Je slovenska beseda, ki pravzaprav nima dobesednega pomena v tujih jezikih.
Verjetno smo si jo izmislili zato, da bi svojim hlapčevskim lastnostim dali pozitiven prizvok. Nato pa smo pustili, da se je razmnožila in postala ideal. Priden je pes, ki uboga gospodarjev ukaz. In to je edini primer, v katerem bi smeli uporabiti besedo.
Pridna oseba je poslušna, voljna, ustrežljiva in ne nazadnje podredljiva. Je oseba, ki dela za druge. Nekdo, ki za zadovoljstvo ne potrebuje drugega kot bežno pohvalo 'priden'. Torej oseba brez jaza, ki venomer ustreže drugim.
Če bi imeli premico, ki bi se začela pri lena in končala pri pridna, bi bila zagotovo bolj na začetku premice. Zato me verjetno ne poznate, ko me označite za pridno, ali pa v resnici potrebujete drugo besedo.
Pohvalo, ki jo želimo dati, lahko ubesedimo tudi drugače. Delaven, požrtvovalen, pameten, vztrajen, sposoben, potrpežljiv, iznajdljiv, ustvarjalen, učljiv ... Vse to se sliši veliko bolje in upajmo, da je tudi veliko bliže resnici.
Če bomo besedo priden še dolgo uporabljali kot pohvalo, bomo ustvarili ljudi, ki se bodo bali včasih ne biti pridni, se postaviti zase, biti ambiciozni, narediti nekaj, kar drugi od njih ne pričakujejo, nekaj zase.
Preveč pridnih punc poznam, ki so vedno naredile domačo nalogo, pospravile po kosilu, ustregle starejšim in danes ne vedo točno, kam naj same s sabo, saj ni nikogar več, ki bi jim povedal, kaj storiti, in jih nato pohvalil, ko bi to nalogo pridno opravile. Poznam pa veliko fantov, ki so motili pouk, se ne ozirali na druge in danes žanjejo veliko spoštovanje ljudi.
Zakaj se tako pogosto zgodi, da se tisti poredni v poslovnem svetu znajdejo na vodilnih položajih, tisti pridni, ki so konec šolskega leta domov odhajali s kupčkom priznanj, pa kratko malo ostanejo pozabljeni nekje na dnu družbene verige?
Ne pravim, da je bolje biti povzpetniški ali brez ozira za druge ljudi, pravim le, da nas pridnost ne bo spravila daleč in da bi morali nehati stremeti k njej.
Če si vajena pogosto slišati ta neprimeren kompliment, se malce zamisli, ali zares želiš biti tista ta pridna. Mar ne obstajajo druge pozitivne lastnosti, ki jih imaš in jih drugi ne opazijo?
Pokaži jih in postavi se zase, ni ti treba biti pridna punca! Če pa si oseba, ki rada razmetava z besedami, ne da bi prej pomislila, kaj v resnici sporočajo in kako lahko vplivajo na druge, se za trenutek ustavi in pomisli, preden zineš kaj, česar nočeš. Splošno priznane pozitivne besede nimajo vedno pozitivnega pomena.
Pridna, lepa, suha, prijazna, luštna so besede, ki lahko prizadenejo ali pa vzpodbujajo nekaj, česar si ne želi nihče. Ne želimo si namreč punc, ki se bodo trudile zgolj ugajati drugim in živeti za komplimente, ki v resnici ne pomenijo ničesar.
