Akademska slikarka Nuša Smolič z razstavo Comm-Unity postavlja gledalca v vlogo igralca

19. 6. 2024

Nuša Smolič je vsestranska umetnica, ki pri svojem delovanju ne pozna meja. Pravi, da je kreativa neomejena od pričakovanj uma, ki zapleta ločnice med tem kaj je dobro in kaj ne, zato se poslužuje raznovrstnih umetniških projektov, po katerih pokliče njeno srce.

V svojem širokem delovanju se njena pot razpleta med organizacijo umetniških dogodkov, umetniškim manageriranjem ostalih umetnikov, umetniškim coachingom, svojo kreativo pa izraža tudi preko glasbeno-umetniških performance-ov, mentoriranjem risanja in slikanja, povezovanjem istomislečih ljudi. Je umetnica, ki je svojo umetniško pot usmerila že od malih nog in se zanjo odločila, da to ne bo le njen hobi, ampak poklic in poslanstvo, ki ga ima možnost opravljati. Vsekakor se pri pogovoru čuti, da vse kar opravlja, dela s srcem in strastjo, čeravno kot pravi, ni vedno najlažje in vse namazano kot po maslu. Vsekakor pa, pravi, da če imaš sanje, se je zanje vredno boriti, zaupati v tok in sprejemati odgovornost in odločitve, podajati aktivnost v delovanju.

Boris Pretnar

Razstava, ki jo je otvorila 5.6. na Blejskem gradu v Galeriji Stolp je deveta zapovrstjo iz serije njenega projekta predstavitev razstav v različnih krajih, kjer vsak kraj prispeva svojo značilnost in pod to Nuša spoji tudi svoj koncept. Razstava Comm-Unity kot jo je poimenovala predstavlja serijo portretov z različnimi tehnikami, kjer se ob vsakem od njih razvije kompleksen dialog med gledalcem in umetniškim delom, ki transcendirata zgolj opazovanje ter vključuje tako čustva kot tudi razum.

Boris Pretnar

Besedna izpeljanka "Comm" v kontekstu razstave presega zgolj vabilo k ogledu; gre za povabilo k nečemu višjemu – k osebni refleksiji in sočasni interakciji z drugimi, k srečanju v enotnosti. V tem združenju, v tej "Unity", se skriva izjemna moč, ki nas povezuje v enotno človeštvo in osvetljuje našo skupno pot.

Nušo pri konstruiranju konceptov inspirira tako kraj, kot galerija sama. Zato nam je zaupala, da je pri Galeriji Stolp izhajala iz ideje amfiteatra, kjer igralec tvori vlogo z gledalci in tako gledalca razstave postavlja v vlogo igralca, njene slike portretov pa so v tem primeru publika in gledalci. S to postavitvijo želi slikarka osmišljati sporočilnost, da se ljudje zavedamo, da smo vsi režiserji svojega življenja in tako igralci svoje režije. Gledalci so v tem primeru le zrcalo naše režije/zgodbe. Kako jo zrežiramo, igramo zavisi le na nas samih. Razstava Comm-Unity se tako razodene kot ogledalo naše lastne biti, ki odseva tako individualno kot tudi našo skupno pot. V objemu razstave lahko občutimo pomen pripadnosti nečemu večjemu, pomen zavedanja, da smo del kolektiva, ki nas sprejema in osvetljuje na naši življenjski poti. 

Boris Pretnar

Novo na Metroplay: Nuška Drašček povsem iskreno o tem, da ni od nekdaj želela biti pevka | Po mojem okusu