Če spremljaš medije, potem veš, da se v Afganistanu dogajajo nepopisne grozote. Ob poplavi posnetkov, novic in zgodb se nas je še posebej dotaknila izpoved učiteljice angleškega jezika iz Kabula, objavljena v časopisu The Guardian.
"V nedeljo zjutraj sem se odpravila proti univerzi, ko sem zagledala skupino žensk, ki teče iz študentskih domov. Vprašala sem jih, kaj se je zgodilo, ena od njih pa mi je povedala, da jih je policija evakuirala, saj so Talibani zasedli Kabul in pretepajo ženske, ki ne nosijo burke.
Želele smo oditi domov, vendar nismo mogle uporabiti javnega prevoza. Šoferji nas namreč niso želeli spustiti v svoje avtomobile, ker niso želeli prevzeti odgovornosti v premeru, da bi Talibani izvedeli, da vozijo žensko.
Še huje je bilo za ženske iz domov, ki prihajajo iz drugih delov države, saj so bile prestrašene in zmedene, kaj naj storijo.
Med tem, so se moški, ki smo jih srečale, norčevali iz deklet in žensk, ter jih nagovarjali z neprimernimi besedami. 'Dajmo, nadeni si burko,' je zakričal eden. 'Tole so tvoji zadnji dnevi na ulici,' je dodal drugi.
Počutim se, da sem kot ženska postala žrtev politične vojne, ki so jo začeli moški. Počutim se, kot da se ne smem več na glas smejati. Kot da ne smem več poslušati svojih najljubših pesmi, se srečati s prijatelji v našem najljubšem baru v mestu, ne smem več obleči svoje najljubše rumene obleke in si nadeti rozaste šminke. Prav tako ne smem več na svoje delovno mesto ali zaključiti svojega magisterija, za katerega sem tako dolgo garala.
Ženske v Afganistanu so žrtvovale resnično veliko, da so si priborile majhen delček svobode. Ker sem sirota, sem morala za svojo izobrazbo izdelovati preproge. V preteklosti sem se zato soočila že s številnimi finančnimi izzivi, vendar mi ni bilo težko, ker sem imela načrt za prihodnost.
Zdaj pa se mi zdi, da moram zažgati vse, kar sem dosegla v 24-ih letih svojega življenja. Biti imetnik identifikacijskega dokumenta ameriške univerze je zdaj tvegano početje. Tudi, če jih imamo, jih ne moremo uporabiti. Za nas tu ni služb.
Delala sem kot učiteljica, in sploh ni sne znam predstavljati, da ne morem več stopiti pred razred in jih učiti. Vsakič, ko pomislim, da bodo ženske, ki jih učim, morale prenehati s šolanjem, me zaboli srce," je zapisala.
Spodaj pa še pripenjamo vir objave:
View this post on Instagram
Fotografije: Profimedia