Po tvoji glavi se pletejo meglice, misli pa skačejo od ene teme k drugi. Tukaj je sedem razlogov, ki so morda odgovorni za to, in nekaj nasvetov, kako poskrbeti za red v glavi.
Imata tvoja zbranost in fokus tvojega psa približno enako trajanje?
Bežanje misli iz mesta do mesta je lahko opozorilo in znak tvojega telesa, da ni vse v najlepšem redu.
Če želiš, da bi se tvoje misli lahko malo dlje zadržale ob eni sami stvari, boš morala poskrbeti, da po tvojih možganih teče kompleksni koktajl nevrotransmiterjev in hormonov.
Preberi si nekaj presenetljivih reči, ki vplivajo na tvojo sposobnost upravljanja lastne glave.
1 Občutljivost na hrano
Največ težav z osredotočanjem imajo navadno ljudje s celiakijo (bolezen povzroča avtoimun odziv na gluten ter proteine v pšenici, ječmenu in rži) ali tisti, ki so občutljivi na mlečne izdelke in sojo.
Takšna hrana lahko povzroči vnetje, kar vpliva na omotičnost v možganih. Krvni testi nam lahko pokažejo, na katero hrano smo občutljivi.
Ko enkrat najdemo krivca, se lahko že v 72 urah (ali najdlje v šestih tednih) počutimo veliko bolje in veliko bolj zbrano.
Zdravniki kot splošno pravilo predlagajo tudi pitje večjih količin vode. Če se tvoj želodec muči s prebavljanjem določenih živil, lahko dehidracija proces samo še dodatno oteži.
Pomanjkanje vode v telesu prav tako škoduje spominu, povzroča utrujenost in glavobole – nič od tega pa ti ne bo pomagalo, da bi se osredotočila.
2 Perfekcionizem
Perfekcionizem sovpada z ambicioznostjo, a je hkrati močno povezan s strahom pred neuspehom. Če si, denimo, pod stresom zaradi projekta v službi.
Bolj ko te skrbi, bolj se tvoji možgani trudijo, da bi te zaščitili pred morebitnim zdrsom. Ironično, s takšnim delovanjem hkrati tudi ogrožajo tvoj uspeh.
Ne pusti, da se tvoja tesnoba razrašča – znebi se je! Nekaj minut posveti in prosto izpisuj odgovore na vprašanja, kot so: Zakaj je zame ta naloga tako pomembna? Kaj me skrbi glede rezultata? Je moj strah upravičen?
Ali pa se kolegici na delovnem mestu brez zadržkov odpri, zakaj si tako obremenjena.
Bonus točke boš dobila, če se bosta v tem času sprehajali okoli stavbe, kjer delata, ker to še dodatno preganja stres. Za delovno mizo se vrni s prazno glavo.
3 PMS
V tednu pred menstruacijo lahko nihanje ravni estrogena in progesterona povzroči luknje v možganih. Zdravniki pravijo, da naj bi se zbranost vrnila že v prvih nekaj dneh tvoje menstruacije.
V tem času se odpravi v telovadnico, saj fizična dejavnost poveča število nevrotransmiterjev (kot je dopamin), ki so pomembni za koncentracijo.
4 Nerešena drama
Te je potrl prepirček, ki sta ga imeli s cimro to jutro? Ker tvoji možgani konflikt prepoznavajo kot nevarnost in te želijo pred njo obvarovati, se osredotočijo na to grožnjo in ti ob enem onemogočijo misliti na karkoli drugega.
Vzemi si čas, da se o težavah pogovoriš, prideš do sklepov in te misli postaviš ob stran. Če se boš zavedala, da je razplet nekje na vidiku, se bo boj v tvoji glavi nehal in ti pustil razmišljati tudi o drugih stvareh.
5 Premalo železa
Ko ti pade raven železa v telesu, z njo strmo navzdol poletita tudi tvoja koncentracija in kognitivna sposobnost.
Ena od študij je pokazala, da je študentkam štirimesečno uživanje obrokov z veliko vsebnostjo železa pomagalo pri izboljšanju študijskega spomina in pozornosti.
Za maksimalno absorbiranje kombiniraj živila, ki vsebujejo železo (rdeče meso, svinjina, lupinarji, zelenolistna zelenjava, bučna semena in temna čokolada), s sestavinami, ki imajo veliko vitamina C (na primer citrusi).
6 Nejasen načrt
Če se na tvojem seznamu opravkov najdejo nejasni pojmi, kot je dokončaj predstavitev, svojim možganom ne pošiljaš točnega vpogleda v to, čemu se morajo posvetiti.
Za lažje črtanje opravil si raje napiši individualne zadolžitve, kot so: dodaj grafe v uvod in preveri pravopis.
Na svoj seznam opravil glej kot na obvezo. Če boš v njihovem izvrševanju neuspešna, lahko to vpliva na tvojo sliko o sami sebi.
Da bi se temu izognila, opravke razdeli na nujne in ne tako zelo nujne. Tako boš lažje ustvarila prednostni seznam. Prav tako neuspeh ne bo tako velika polomija, ampak bo postal strateški umik.
7 Pitje kave na prazen želodec
Ko preskočiš zajtrk, a spiješ svojo veliko dozo jutranje kave, možganom pošiljaš mešane signale, zato sprožijo stresne hormone – kortizol in adrenalin.
To tvoje telo priključi na stanje preživetja, pozornost pa se skrči na čisti minimum.
Svoje jutranje poživilo nujno poparčkaj z zajtrkom, ki vsebuje proteine, maščobe in kompleksne ogljikove hidrate.
Dobra izbira je vegi omleta ali pa se nauči pripraviti 'macha latte' in si poleg nje privošči še zeleni smuti.
Po predlogi Krissy Brady priredila Anamarija Lukovac
Preberi še: 5 največjih ubijalcev želje po spolnosti (+ kako si pomagati)
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji
