Ženske v znanosti še naprej ostajajo manjšina

6. 10. 2013
Ženske v znanosti še naprej ostajajo manjšina

V zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja se je v Evropski uniji v okviru strategije za uresničevanje enakih možnosti spolov povečevalo zanimanje za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo neustrezno, premajhno zastopanost med raziskovalci. Pot pa je še dolga.

Raziskava Evropske komisije »She Figures 2012« (ki vključuje tudi podatke iz statistične baze Evropske komisije Eurostat) je pokazala, da med raziskovalci v državah EU 27 ženske ostajajo manjšina.

  • V letu 2009 je bilo zgolj 33 % evropskih raziskovalcev žensk (v Sloveniji 36 %). Tudi po podatkih Statističnega instituta UNESCO (UIS, 2012) so raziskovalke v Evropi (pa tudi drugih regijah sveta) v manjšini, v Sloveniji naj bi njihov delež znašal 35,7 %, kar nas uvršča v spodnjo polovico držav (za primerjavo: na Hrvaškem naj bi bil delež raziskovalk 46,4 %, na prvem mestu pa je Latvija z 52,4 % raziskovalk).

Spodbudno je sicer dejstvo, da se njihov delež povečuje:

  • med letoma 2002 in 2009 se je delež raziskovalk letno v povprečju povečal za 5,1 %, medtem ko se je delež moških v znanosti povečal za 3,3 % (vir: She Figures 2012). V Sloveniji je rast višja, a je razlika med ženskami in moškimi manjša (delež žensk se je povečal za 6,1 %, delež moških pa za 5,7 %). A kot opozarja She Figures 2012: četudi se situacija za mlajše generacije v mnogih državah zdi ugodnejša, je razlika še vedno neproporcionalno visoka v primerjavi z deležem študentk, kar meče dvom na domneve, da bodo ženske »avtomatično« dohitele moške.

Manjši je tudi delež žensk z doktoratom: 46 % v letu 2010 v državah EU 27 (isti podatek velja za Slovenijo).

  • Njihovo število raste hitreje kot število moških, a se je ta rast med letoma 2006 in 2010 bistveno upočasnila. Na področju znanosti, matematike in računalništva je odstotek žensk z doktoratom v državah EU 27 nižji (40 %), medtem ko naj bi v Sloveniji leta 2010 znašal 50 % (She Figures 2012). V letu 2012 je bilo v Sloveniji sicer skupaj 9216 doktorjev znanosti (ne glede na področje doktorata), od tega jih je bilo 3505 oziroma približno 38 % doktoric znanosti. Spodbuden pa je podatek, da je to kar 1,5 odstotka več kot v letu poprej (vir: SURS).

Razlike so posebej izrazite skozi razvoj kariere (države EU 27, leto 2010).

  • Kljub temu da v dodiplomskem študiju delež žensk presega delež moških (59 % je diplomantk), pa se pri napredovanju akademske kariere do redne profesure delež žensk zmanjša. 46 % žensk (35 % na področju znanosti; 51 % v Sloveniji nasploh) je med doktorandi, le 44 % jih je med docenti (32 % na področju znanosti; 46 % v Sloveniji nasploh), 37 % med izrednimi profesorji (23 % na področju znanosti; 31 % v Sloveniji nasploh) in le 20 % med rednimi profesorji (11 % na področju znanosti; 20 % v Sloveniji nasploh). (She figures 2012)

»Stekleni strop« je še vedno zelo izrazit.

  • Podatki She Figures 2012 kažejo le majhno spremembo na bolje: leta 2010 je ta indeks v državah EU 27 znašal 1,8, leta 2004 pa 1,9 (višji indeks, debelejši strop). Sprememba za Slovenijo je nekoliko izrazitejša, saj je ta indeks leta 2004 znašal kar 2,20, danes pa je na ravni povprečja EU 27. She Figures pa opozarja, da se ženske soočajo tudi s t.i. »zidom materinstva«, saj ženske še vedno nosijo glavno breme skrbi za dom in otroke.

Tudi na odločevalskih mestih so ženske v izraziti manjšini.

  • Po podatkih She Figures 2012 so v letu 2010 v državah EU 27 15,5 % institucij v sektorju visokošolske izobrazbe vodile ženske, le 10 % univerz pa je imelo na mestu rektorja žensko. 36 % članov v znanstvenih in upravnih odbor je bilo žensk, kar pa je delež, ki je verjetno pretiran zaradi sprememb v metodologiji, saj je bil ta odstotek za leto 2007 22 %.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"