Želiš, da nekdo DRUG namesto tebe napiše DIPLOMSKO nalogo? TO moraš vedeti (razkriva dekle, ki jih piše)

Anekdota dekleta, ki je prodalo svojo vedoželjnost in pismenost za akademski uspeh popolnih neznancev.

Članek nima predloge. (foto: Shutterstock) Shutterstock
18. 5. 2020

Ne gre za oportunistično pripovedko z uvodom, ki se začne v garaži, in megalomanskim epilogom, kot sta ga dosegla Jobsov Apple in Gatesovi Windowsi. Bila je le brucka, ki je verjela vase, se malo dolgočasila in želela odkrivati nova obzorja."Znanci so povprašali sestro, ali po spletu naključij pozna koga, ki bi bil pripravljen namesto njih napisati seminarsko nalogo.

Rečeno v šali, prisilila me je, da se lotim podviga, in usoda je hotela, da se je tematika približala tematiki predavanj tistega tedna na moji univerzi. Pisanje se je zazdelo dober način za utrjevanje znanj in izziv sem sprejela z odprtimi rokami," začetke naslika Mojca*, nekdanja poklicna pisateljica diplom in magistrskih nalog.

Pestra zgodovina fenomena izdelav besedil za naročnika, na katerega preidejo vse uporabne, intelektualne in avtorske pravice, t. i. 'ghostwritinga', sega že v obdobje obstoja Williama Shakespeara.

Ne glede na to, da gre za sicer verodostojno, vendar ne izvorno avtorsko produkcijo, se je 'ghostwriting' globoko zažrl v literarni rajon in se začel odražati celo v znanstvenih hipotezah. Poznavalci leposlovja z nagnjenostjo do teorij zarot verjamejo, da je človeštvo priča nemalo kontroverznim primerom – za zgoraj omenjenim angleškim mojstrom poezije naj bi čepel skrivnosten pisec, slepi poet Homer, oče Troje in likov Ahila, Hektorja, Odiseja in Helene pa naj bi bil prav tako nič drugega kot fiktivni konstrukt.

Potreba po nepodpisanih piscih se je pojavila s preprostega vidika – lenobe. Veliko lažje je namreč poiskati bolj izurjenega žonglerja besed, ki se je v zameno za finančno nagrado pripravljen odreči hvalisanju z avtorskimi zaslugami. Je pa res, da je to čudo prakse v naših mislih običajno rezervirano za eminentne javne figure, ko pride do vpogleda v njihov življenjepis, ki obljublja odstiranje še tako globokih skrivnosti.

Ugodni pogoji za obe strani so dovolj dober razlog za pisanje v imenu drugega v različnih variacijah, tako pisani kot govorjeni besedi, strokovnih člankih, leposlovnih esejih, kolumnah in celo uradnih univerzitetnih nalogah. V teh primerih niti ne gre za plagiat, temveč za pristna avtorska dela.

"Na začetku sem dobila občutek, da gre za široko razširjen posel, ko sem zaradi pomanjkanja časa začela zavračati prošnje, pa sem ugotovila, da to ne drži," pove Mojca. "Oziroma so ljudje, ki to počno, težko dostopni."

Vendar povpraševanje po pisanju seminarskih in zaključnih nalog za študijskimi klopmi strmo narašča in vse več je že utečenih posameznikov, ki v tem vidijo tržno nišo, zaradi tega pustijo stabilno zaposlitev in se lotijo neobičajnega poklica.

Sočasno pa je dejavnost na podalpskem trgu kljub sicer zaskrbljujočim številkam (na podlagi raziskave ekipe oddaje Fokus naj bi bilo letno kar od 3 do 4 odstotkov magistrskih nalog napisanih pod tujim imenom) precej bolj amatersko organizirana in netransparentna v primerjavi s trgom onkraj meja.

Za primer vzemimo donosno združbo Market Smiths, dejavno od leta 2010, ki na spletu brez ovinkarjenj ponuja tovrstne storitve in stranke mami z besedami: "Napisali bomo, kot si boste želeli, in na način, ki bo pritegnil pozornost in si prislužil odobravanje."

Morebitnim skeptikom pa na dušo popihajo z dejstvom, da se strokovni članki za naročnike bohotijo na papirju poslovnega časnika Forbes in spletnega portala New York Times. Britanski dnevnik The Guardian tako pred časom ni ovinkaril z opozorili glede strokovnih medicinskih člankov, podpisanih z imeni doktorjev in znanstvenikov, ki pa so imeli z dejanskimi viri besedil bolj malo skupnega.

Astronomski razpon cen

Priti v stik z nekom, ki seminarsko, diplomsko ali magistrsko nalogo namesto tebe napiše pri nas, zna biti pošten detektivski zalogaj, saj mojstri besed praviloma delujejo po principu ustnega izročila. "S strankami sem v stik stopila izključno prek referenc posameznikov, za katere sem v preteklosti že pisala, oziroma prek osebnih poznanstev.

Nikoli nisem aktivno iskala ljudi na lastno pest," pojasnjuje sogovornica. Gledano s pravnega vidika gre za kršitev 252. člena Kazenskega zakonika, ki jasno navaja kaznovanje tako tistega, ki tržno blago napravi, kot tudi tistega, ki slednjega uporabi kot lastno avtorsko delo.

"Z zavedanjem slednjega sem toliko večjo previdnost posvečala morebitnim pastem, ki bi vodile do razkrinkanja. Družina in moji prijatelji, s katerimi sem bila takrat v stiku, so vedeli, s čim se ukvarjam. Postali so celo moja referenčna točka ali bolje rečeno 'cash cow's' (ang: krava molznica) – moji iskalci zaslužka." Zaslužek je bil razumljivo njena gonilna sila, smešno nizkim cenam storitve navkljub – za prijatelje in družinske člane so se gibale do 99 evrov, sicer pa do 100 evrov za diplome in 300 evrov za magisterije. Za primerjavo – za 40 strani diplomske naloge lahko v Sloveniji sežeš v žep tudi za poštenih 2.000 evrov.

Ruska literatura je skriti as v rokavu

Mojca je med guljenjem študijskih klopi razvila cvetoč posel: "S tem sem se ukvarjala celotno študijsko obdobje. Koliko let je to, se nikoli ne vpraša študenta," se pošali. "Aktivno zagotovo tri leta," doda. Njen portfelj pisanja je vseboval vse, kar je spadalo v domet njenega znanja.

"Bila sem dovolj odgovorna, da sem prošnje, kadar sem se zavedala, da naloge ne bom zmožna pripraviti dovolj dobro, tudi zavrnila. Nikoli pa nisem razumela, zakaj so me nekateri posamezniki naprošali, naj sama izberem temo. Pripravljena sem jih bila obdariti z na desetine stranmi vsebine na njihovo željo, oni pa niso vložili niti toliko truda, da bi se bili pripravljeni odločiti za specifično temo svoje naloge."

Usmerila se je v področje ekonomije in mednarodnega menedžmenta, sem ter tja pa se je dotaknila celo medicinskega terena – od genetike, zoologije do psihologije. "Učenjak pač večno ostane učenjak, željan ohranjati zanimanje za različna področja," pravi.

Kolesje je zagnala z zbiranjem podatkov. Izčrpnega poizvedovanja se je polastila na ruskih spletnih straneh, ki so ponujale relevantne informacije in se, če je bilo le mogoče, izognila zamudnemu prebiranju tiskane literature.

"Brez izjeme sem sprejemala poznana tematska področja, že zgolj z vidika razumevanja njihovih konceptov." Nato je sledilo luščenje semen od plevela in naposled pisanje, ki je trajalo približno 4 dni za seminarje in prevode znanstvenih člankov ter do več mesecev za diplomska in magistrska dela. Obdobje velikih pritiskov, začinjeno z občasnim živčnim zlomom.

"Podarjenemu konju se ne gleda v zobe"

Ko je izdelek ugledal luč sveta in bil predan v roke profesorja, je bil projekt zapečaten. Politike o obveščanju z rezultati ni imela – nekateri so jo o uspešnosti naloge vestno obveščali, spet drugi ne, vendar so vsi brez izjeme zmagoslavno prebili to študijsko oviro.

Ne pravi pregovor zaman, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe: "Vem, sliši se pikro, vendar če odgovornost pisanja strokovnih disertacij položiš v roke nekoga drugega in za to plačaš nizko ceno, mora biti vesel vsakršnega uspeha.

Imela sem opravka celo z ljudmi, ki se jim naloge ni zdelo vredno niti prebrati," pripoveduje in opisuje pripetljaj, kako je nekoč eden izmed klientov brez predhodnega branja oddal nalogo v Wordovem dokumentu, registriranem na njeno ime. Posledice bi lahko v primeru pozornega profesorja imele za klienta usodne razsežnosti.

Danes je njeno pero že povsem zaprašeno. "Začelo mi je primanjkovati časa in pritiski se niso več zdeli vredni dobička. Zlasti zato, ker imaš kot študent zanj ponujenih nešteto drugih možnosti."

Mesec avgust je vedno pokal po šivih, pripetilo se je celo, da je sočasno pisala tudi do štiri magistrske teze. "Šlo je za 'kul' postranski posel, prek katerega sem konzumirala tono specifičnega znanja in se, čisto zares, naučila, kako pisati. Vendar svojo zdajšnjo službo veliko bolj cenim."

Dekle hudomušno pripomni svoje spoznanje: nekateri visokošolci so neznosno leni, sposobni z veliko hitrostjo sekati življenjske ovinke in pretkano iskati bližnjice. In ker pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa, tudi sama še ni uspela spisati svoje zaključne naloge.

Razmišlja o tem, da bi za to nekoga najela ... In če se s to mislijo poigravaš tudi ti, jo raje opusti. Ne samo, da te lahko razkritje nekoč v prihodnosti stane ugleda in kariere, občutek, ko veš, da si sama zaslužna za lasten uspeh, je neprecenljiv.

Besedilo: Neja Drozg,

Fotografije: Shutterstock

*Ime Sogovornice Je Zaradi Varovanja Osebnih Podatkov Spremenjeno.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri