Začne se nedolžno, a kmalu preraste v tako močno navado, da ne moreš več živeti brez svojega odmerka elektronskih piskov. Tea pojasnjuje, kako lahko preverjanje sporočil postane odvisnost.
Lokacija: Pisalna miza. Čas: 9:45.
Energično natipkam 56 besed. Odprem Outlook in se razveselim, ko vidim, da imam tri nova sporočila. Takoj odgovorim na zabavna in enostavna, tista, ki zahtevajo razmišljajoč odgovor, si pustim za kasneje. Pogledam mobilca, ki je vedno na moji pisalni mizi. Nobenih zgrešenih klicev, vendar! SMS. Večkrat uredim svoj odgovor, preden ga pošljem. Naslednjih 35 minut delam. Preverim mobitel. Še vedno nič od moškega primerka, ki trenutno zaseda prostor v moji glavi. Sledi dvoklik na ikono MSN Messenger in pošiljanje neumnega sporočila prijateljici na drugi strani pisarne. Nestrpno čakam na odgovor. Spet si vzamem 20 minut za delo. Preverim elektronsko pošto ...
Verjetno sem res odvisna od preverjanja. Nenehno preverjam raznovrstne stvari. Ne morem si pomagati. Elektronska pošta, mobitel, MSN Messenger, kaj je na MTVju, medtem ko gledam VH1 ...
Dandanes za tovrstno odvisnost ni potrebno veliko. V sodobne komunikacijske mreže se lahko vpnemo takoj in so družbeno zelo sprejemljive. Če za kratek čas nisi prisoten, dobiš občutek, da zamujaš nekaj pomembnega. Nekaterim celo nadomeščajo resničnost - kar se mi zdi grozno, a je tudi moja težava grozljiva.
Z mobilnimi telefoni smo skorajda prisiljeni biti nenehno dosegljivi, kar lahko pripelje celo tako daleč, da je za nas nekoristno. Ko grem spat, pustim mobitel prižgan, čeprav imam zaradi tega pogosto moten spanec, ko me sredi noči kličejo ne-znanci. In potre me, ko opazim, da nimam zgrešenih klicev.
Toda ali preverjamo zaradi potrditve, da nekdo misli na nas? Ko prižgemo telefon in ugotovimo, da nismo prejeli nobenega sporočila, menimo, da nas nihče ne mara, toda ali globoko v sebi to dejansko verjamemo?
Rada bi se otresla svoje zasvojenosti. Palci me bolijo, sebi se zdim neumna. Ko obiščem svoje starše na deželi, nimam interneta in ne signala za mojega ljubljenčka. In takrat nenehno razmišljam, kaj zamujam. Mama in oče mi pravita, da življenje živim prehitro, naj raje uživam. In imata prav - dogaja se mi, da se sprehajam mimo čudovitih stvari, a jih sploh ne opazim, ker strmim v svojega mobilca.
Vsi bi se morali truditi, da bi zrahljali vpliv, ki ga imajo na nas sodobne tehnologije. Jaz bom omejila svoje preverjanje elektronske pošte ter prenehala pisati in preverjati SMS-e med službo. Mah, še na uro ne bom več gledala. Raje zamudim nek klic kot še eno mavrico.”
Zasvojenka?
Simptomi:
- Najmanj enkrat na dvajset minut preverjate sporočila.
- Ko ste brez telefona, ste nemirni.
- Nenehno preverjate elektronsko pošto.
- Verjamete, da morate na vsako sporočilo takoj odgovoriti, sicer vas ljudje več ne bodo imeli radi oziroma bi vi lahko kaj zamudili.
Tehnike zdravljenja:
- Občasno puščajte svoj mobitel doma.
- Elektronsko pošto preverjajte zgolj enkrat na uro.
- Poiščite si nadomestek - seksajte, čajčkajte ali pojdite v naravo.
- Zapomnite si: Bodite vi tisti, ki nadzoruje tehnologijo, in ne obratno!
Ljudje, zaradi katerih sem videti bolj normalna
- Italijanska najstnica je dnevno pošiljala ogromno zelo dolgih SMS-ov in sedaj ne more več premikati svojega palca.
- Nek angleški poslovnež ima sposobnost pošiljanja SMS-ov v spanju. Nekoč je poslal svojemu prijatelju SMS “Na pomoč! V težavah sem, nekdo me lovi.” Prijatelj ga je tako poklical in ugotovil tragično resnico.
Mateja Bizjak
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
