Če si mislila, da je plačilo na račun nakazano le za fotografijo, ki vzame kakšne tri sekunde, si se motila. Vsi smo se.
Omrežja so preplavljena z objavami vplivnežev, ki jim sledimo skoraj na vsakem koraku. Oni so namreč tisti, ki nam dovolijo vpogled v delčke svojih življenj, pravzaprav nas kar vabijo k ogledu. Več kot nas tiho opazuje njihova življenja, boljše je.
Pridobijo zveste sledilce, povečajo se njihova stopnja zaupanja, prepoznavnost in navsezadnje tudi znesek na bančnem računu. Bodimo iskreni. Instagram so številni prepoznali kot dober vir zaslužka in zagotovo te zanima, kakšne številke se vrtijo na račun tvojih klikov.
V Sloveniji velja grobo, nenapisano pravilo: 100 evrov na 10.000 sledilcev za objavo.
Vendar pri tem obstajajo odstopanja, ki so odvisna od številnih dejavnikov. Večina vplivnežev, s katerimi smo govorili, je o številkah brez zadržkov spregovorila. Manjšina pa je podatke o zaslužkih zadržala zase, ker naj bi to bila poslovna skrivnost med njimi in podjetji, ki jo je treba spoštovati in zadržati zase.
Primer slovenske vplivnice
"Slovenija je relativno majhen trg, ampak je povpraševanje po vplivnežih za takšna [marketinška, op. ur.] sodelovanja zelo veliko. Del oglaševanja, ki je bil včasih dostopen na televiziji in radiu, mlajših generacij danes ne doseže," pove Katarina Benček, iznajdljiva in kreativna vplivnica, ki se najraje odloča za popotniška in modna sodelovanja.
Ja, to je tista Katarina, ki se za dobro fotografijo odpelje tudi na drug konec Slovenije. "Vse več podjetij želi delati z vplivneži, ampak sama poskušam imeti čim več stalnih partnerjev. Ne želim biti sprehajajoči se oglasni pano, čeprav smo bili novembra in decembra to skoraj vsi."
"Tudi sama sem začela prakticirati objave [oglasa] na Instagram zgodbi, saj se tam zgodi več kot 50 odstotkov direktne prodaje, kar predstavlja prihodnost za podjetja, ki jim slikovna vsebina ni tako pomembna," pove Katarina.
Vsaka izmed nas se je zagotovo že prijavila v vsaj eni nagradni igri na družbenih omrežjih, ki pa je le način za hitro rast profila organizatorja. Katarina zaupa, da so cene zanje po navadi višje, saj so sledilci direktno usmerjeni na drug profil, kar je lahko tvegano, zlasti če sledilci niso najbolj zvesti.
Čedalje bolj priljubljena je izdelava vsebine za naročnika promocijskega sporočila, kar vključuje tako foto kot video material. "Najraje imam sodelovanja, kjer izdelam kombinacijo objave fotografije na svojem profilu in fotografije za njihovo uporabo – dve muhi na en mah.
Za objavo računam od 300 od 400 evrov," zaupa Katarina.
Meni, da je na samem začetku delala pod ceno, saj se o zneskih na trgu ni dobro pozanimala. Ko je postala podjetnica in se je kar naenkrat znašla na drugi strani poslovnega odnosa, je cene konkretno zvišala in se pridružila preostalim vplivnežem, ki so že postavili cenik za svojo ponudbo.
Govorimo tudi o štirimestnih številkah
"Ne držim se nobenega pravila, ampak ceno postavim glede na učinek [oglasne objave na klik ali nakup, op. ur.], saj od vsakega podjetja, s katerim sodelujem, dobim povratno informacijo, kar mi da najbolj oprijemljiv občutek za kreiranje cenika," nam zaupa Adrijana Dimec, mlada mamica, ki je pred kratkim svojo kariero ustvarjalke spletnih vsebin nadgradila z lansiranjem svoje blagovne znamke oblačil Méra. "Plačilo je odvisno od obsega sodelovanja. Številke se res začnejo pri 100 do 200 evrih za kakšno Instagram zgodbo, večje kampanje bolj znanih in finančno močnejših podjetij pa hitro dosežejo štirimestne številke."
Manjšim družinskim podjetjem Adrijana vedno stopi nasproti, saj se zaveda, da so njihove finančne zmožnosti manjše. Oblike sodelovanj, s katerimi se je že srečala, so zelo raznovrstne:
"Ambasadorstvo za znamke, pri katerih sem plačana po proviziji, večje enkratne kampanje za mednarodne korporacije, manjše predstavitve lokalnih podjetij ali kreiranje digitalnih vsebin za lastno uporabo znamke." Vedno izbere lepe zgodbe, kakovostne izdelke, za katerimi stojijo srčni ljudje, kar pa se ji je vedno dolgoročno obrestovalo z res velikim zaupanjem sledilcev.
Izbira sodelovanj
Za Jureta Marolta vplivnež ni izraz, s katerim bi se opisal, saj je najprej in predvsem oče treh otrok. S plačljivimi oblikami dela na družbenih omrežjih se ukvarja takrat, ko mu čas to dopušča. "Čez čas sem ugotovil, da je to vrsta posla, ki je za podjetja mnogo ugodnejša in imajo z njim veliko večji doseg ciljne publike kot pa recimo s klasičnim oglaševanjem.
Takrat sem se začel vsemu bolj natančno in usmerjeno posvečati," pove. Na podlagi česa pa se vplivnež sploh odloči, katera sodelovanja zavrniti? Katera sprejeti? Najpogostejši odgovori so, da sprejmejo tista, v katera res verjamejo, tista, od katerih produkte ali storitve so uporabljali že prej, ali pa takšna, ki ustrezajo njihovim sledilcem.
"Vedno mi je zabavno, ko prebiram ali poslušam stanovske kolege, ki v veliki meri poudarjajo, da izbirajo le sodelovanja, ki jih čutijo. Kako pa človek 'čuti' parni sesalnik? Ali novo aplikacijo za spletno mobilno banko? Še zdaleč ne sprejmem vsega. Najprej je tukaj predstavitev ideje in neka skupna točka.
Če jo odkrijem, lahko gremo dalje. Potem gre za pogajanja o plačilu. Ker imam svojo ceno, za katero verjamem, da je realen odraz mojega dela in skoraj desetletje nastajajoče blagovne znamke, za njo tudi stojim. Na tej točki se sodelovanja po navadi uspešno sklenejo ali takoj prekinejo," pove Jure.
Oglasni prostor na dveh nogah
Jure se zaveda, da obstajajo ljudje, ki so prepričani, da vplivneži nič ne delajo in so za to še plačani: "Kakšna neskončna bedarija! Ne zavedajo se, da s tem, ko toliko razpredajo o tem navideznem problemu, dejansko s svojo pozornostjo podpirajo tako osebo kot produkt, ki ga predstavlja.
Po drugi strani pa so na naši sceni tudi ljudje, ki so pripravljeni sponzorirati vse za skoraj nič. Takšni mečejo slabo luč na vse preostale. Ker je skoraj vsaka njihova objava sponzorirana, postane ta oseba oglasni prostor na dveh nogah. Potem pa ljudje vse mečejo v isti koš. Same reklame so jih."
Enako razmišlja Klemen Kopina, ki poleg tovrstnih sodelovanj opravlja tudi občasno delo na televiziji, radiu, vodi prireditve, sinhronizira risanke, dela v marketingu in na IT-področju: "Nekateri absolutno prodajajo preveč produktov. Ne gledajo na to, ali jim je produkt všeč.
Gledajo samo na zaslužek. Na dolgi rok lahko sledilcem zadeva postane neokusna, saj začutijo, da stvar ni več avtentična. So ‘vplivneži', zaradi katerih me je sram, da me poimenujejo enako kot njih."
Klemen sodeluje z velikimi in resnimi znamkami, ki njegovo ceno razumejo in jo sprejmejo, saj vedo, kaj pričakovati. "Moja cena objave se giblje med 300 in 400 evri," nam zaupa. Pred objavo in po njej jim pošlje doseg objav, Instagram zgodb in delitev, da dobijo širšo sliko. "Če ima nekdo 20.000 sledilcev in slabši vpliv kot nekdo, ki ima 10.000 sledilcev, se bo temu plačilo ustrezno prilagodilo. Ogromno primerov je, ko imajo nekateri več kot 15.000 sledilcev, a na objave dobivajo le 200 do 300 všečkov.
Nič narobe, ampak za toliko všečkov ter za doseg ljudi od 2.000 do 3.000 se pač z objavo ne zasluži 100 ali 200 evrov," pove Klemen. Razloži, da ima ogromno vlogo posameznikova kupna moč (op. ur.: kakšen odstotek sledilcev bo dejansko kupil oglaševani produkt). Nekdo z manj sledilci lahko proda veliko več kot nekdo, ki ima več sledilcev. Vsaj enkrat ni vse v številkah.
Prikrito oglaševanje
Reklamiranje izdelkov, ne da bi sledilci vedeli, da so vplivneži za to plačani, se smatra kot zavajanje potrošnikov. V ZDA morajo biti takšne objave označene kot promocija, hkrati morajo imeti oznako tudi objave z izdelki, ki so jih osebe dobile brezplačno. Pri nas takšna pravila veljajo za tradicionalne medije, oglaševanje na družbenih omrežjih v Sloveniji za zdaj še ni regulirano, zato nekateri vplivneži plačano sodelovanje (in posledično oglaševanje) označijo, nekateri ne.
Vplivneži oglase zapakirajo v privlačno objavo. Sledilci instantno odreagiramo na objave, kar je bistveno težje doseči pri tradicionalnih medijih, ki so pogosto prepočasni. Če sledilci niso pozorni ali posebej izobraženi na področju marketinga, so lahko hitro prelisičeni, za kaj gre v resnici.
"Veliko vplivnežev v objavah dopiše #oglas, nekateri označijo partnerskega podpornika 'v sodelovanju z', nekateri pa tovrstno oglaševanje rešijo z zelo jasno komunikacijo," nam pove podjetnica, ustvarjalka podkasta Lovim ravnotežje in vplivnica Nina Gaspari.
Ker Nina nima veliko plačanih sodelovanj, takrat, ko jih ima, v objavi jasno pokaže, da gre za sodelovanje, in to zapiše tudi v opisu. "Absolutno se mi zdi potrebno, da se stvari jasno opredelijo. Pri nas na žalost to še ni regulirano, kar pa ne pomeni, da dobrih praks ne bi mogli vpeljati kar sami.”
Zakulisje njihovega dela
Si se kdaj vprašala, kako je s kodami za popust ali povabili, da podrsaš navzgor, ki te odpeljejo na spletno stran s točno določenim izdelkom? To je način, s katerim podjetja sledijo uspešnosti in prodaji profila. Poglejmo si na primeru spletne trgovine About you, ki je v le nekaj mesecih prišla v sam vrh modnih trgovin v Sloveniji.
Katarina pove: "Agencija je za About you poiskala vplivneže in vsakemu določila svojega menedžerja. Postopek je za vsakega enak. Dobiš bon določene vrednosti in si po redni ceni izbereš oblačila. Izbrati si moraš določeno število artiklov in zaželeno je, da sestavljajo celotno kreacijo. Nato prejmeš svojo kodo popusta in povezave, ki jih deliš sledilcem, s katerimi po koncu preverijo tvojo uspešnost.
Prav tako ti že mesec dni prej določijo datum, ko svoj izbor oblačil predstaviš sledilcem, nato pa jim moraš poslati svojo statistiko in izstaviti račun za plačilo. Če so s tvojim dosegom zadovoljni, zadevo podaljšajo, če ne, sodelovanja ni več.” Kar je nov pristop v oglaševanju. Tradicionalno oglaševalci o tem, ali bodo nadaljevali predvajanje oglasa na televiziji ali radiu, niso odločali na podlagi tega, koliko gledalcev programa v tistem terminu je zares kupilo oglaševani izdelek. Mediji so ponudili zgolj oglasni prostor, brez obljub, da bodo izdelek prodali določenemu številu potrošnikov.
Vplivneži v večini povedo, da njihovo delo ni enostavno in da jim vzame kar nekaj ur dela na dan. "Za eno sodelovanje porabim približno tri do pet ur. Pripraviti moramo material, ga posneti in objaviti. Zraven vedno pripišem še besedilo, saj nekateri Instagram zgodbe gledajo brez zvoka. Nato me čaka še odpisovanje na sporočila, ki se nanašajo na izdelek. Lahko pa mi kakšno sodelovanje vzame tudi ves dan, če se moram na primer peljati do določene lokacije,” pove Adrijana.
Vsi pa se strinjajo, da je čas odvisen od zahtevnosti projekta. Klemen nam zaupa: "Če vzamem povprečje, brez priprave prizorišča, potrebujem približno 30 minut, saj nikoli ne naredim ogromno fotografij. Za urejanje v aplikaciji si vzamem 15 do 30 minut in nato še nekaj minut, da uredim opis." Jure najprej v glavi najde idejo, jo logično razvije in jo pozneje ubesedi:
"Včasih mi to vzame kakšno uro pisanja, včasih manj, včasih več." Pomemben vidik dela vplivnežev je tudi njihov stik s sledilci, za katerega bi lahko rekli, da je neposredno vključen v del cene. Za primerjavo je v Sloveniji lani povprečna bruto plača znašala okoli 1.800 evrov za polni delovni čas, kar pomeni, da delavec za eno uro dela prejme okoli 10 evrov. Glede na pridobljene podatke vplivneži za uro svojega dela dobijo skoraj desetkratnik tega.
Vendar biti vplivnež ni običajna oblika zaposlitve. V bistvu sploh ne gre za zaposlitev. "Mogoče bo lažje, če povem, da ne poznamo bolniške, dopusta, regresa, božičnice in drugih malih draguljev bolj tradicionalnih oblik zaposlitve. Naše delo je mnogo bolj negotovo. Ne dobim plače 15. v mesecu. Nobene prave varnosti ni," še razloži Jure in doda, da včasih pride mesec, ko ne zasluži nič, ampak plačuje le prispevke.
Prezir do novega poklica
"Pa saj to bi pa res lahko vsak!" je le še eno izmed prepričanj številnih posameznikov, ki ne razumejo ali sprejemajo dela ustvarjalcev vsebin na družbenih omrežjih. "A ni tako skoraj z vsakim poklicem? Še politik bi lahko bil vsak, samo govoriti moraš veliko.
Za našim ustvarjanjem so leta in leta procesiranja informacij, učenja novih stvari, grajenja osebne blagovne znamke, preučevanja družbenih omrežij in ciljne publike, milijon mailov in pogajanj. Seveda samega ustvarjanja vsebin sploh še omenil nisem. Vsak se lahko poskusi v tem, zakaj pa ne. Na dolgi rok pa še zdaleč ne uspe vsem," je prepričan Jure.
Delo vplivneža je zares razgibano delo, brez kakršnekoli rutine dneva in polno presenečenj, kar je popolno nasprotje staremu prepričanju, ki velja za tradicionalno obliko dela. "Popolnoma normalno in pravilno je, da delaš in za to dobiš plačilo. Ko pa slišijo, da je nekdo za fotografijo in za objavo dobil toliko in toliko denarja, to mečejo v enak koš, kot če bi nekdo ljubiteljsko slikal psa. Ne razumejo, koliko dela se skriva za fotografijo ali drugimi vsebinami," z nami deli Petra Parovel, uspešna vplivnica, osebna trenerka in lastnica športne blagovne znamke SWY.
"Nekateri ljudje bodo v vsem našli napake. Prepričevat prepričanega ni moje delo. Dejstvo je, da rad počnem to, kar počnem," zatrdi Jure in prepričani smo, da se z napisanim strinjajo vsi slovenski vplivneži, ki se soočajo s posmehovanjem in nerazumevanjem njihove oblike dela.
Osredotočimo se na stvari, ki so nam v življenju pomembne in nas osrečujejo. In seveda na stvari, ki nam omogočajo streho nad glavo, ne glede na to, v kakšni obliki so. Ljudje smo si že od nekdaj različni, kar je čisto normalno.
Če gledamo v prihodnost, se bomo morali slej kot prej sprijazniti, da bo delo vplivneža postalo vse bolj razširjena novodobna oblika dela s precej višjimi urnimi postavkami, kot smo jih sicer navajeni, a tudi z veliko manj zanesljivosti, več prilagodljivosti in kar je gotovo – brez navodil za uporabo, ki bi jih mlajšim generacijam predale starejše.
Poslovne lekcije iz prve roke
AJDA ROTAR URANKAR (@ajdaru): Ni dovolj, da si samo želiš. Tako kot pri vsaki stvari moraš tudi tukaj narediti korak v to smer in vložiti nekaj dela. Čar družbenih omrežij je, da je ‘prosti trg’ in si sam svoj šef. Brcni se v rit in začni!
JURE MAROLT (@jure.marolt): Moja miselnost je zelo preprosta – konstantnost. Redno objavljanje, dnevno pisanje in redna komunikacija s sledilci. Sprotna aktivnost, ki zaposli mene in tiste, ki se spletno družijo z mano. Naj ljudje vedo, kaj lahko pričakujejo od tebe.
ADRIJANA DIMEC (@adrijana dimec): Konkurenca ne obstaja. Za vsako stvar obstaja kupec, za vsak profil obstaja sledilec. Osredotoči se na lastno strast in intuicijo. Ne primerjaj se z drugimi.
Številke, številke, številke …
TEJA JUGOVIC (@coolmamacitaa): Za nenapisano pravilo o zaslužku sem že slišala, ampak ne vem, ali se kdo tega drži. Če bi bilo tako, bi jaz morala glede na število sledilcev imeti bajne zaslužke, pa jih nimam. Ne počutim se dobro odirati ljudi, ampak sem osredotočena na to, da dobro sestavim kampanjo, ki je učinkovita, vendar ne preplačana.
PETRA PAROVEL (@petraparovel): Ko sem začela, vse skupaj ni bilo tako razvito. Zdaj smo prišli do številk, od katerih lahko živiš, vendar moraš biti pripravljen svoj profil prepustiti večinoma reklamam. S preveč reklamami izgubiš zaupanje sledilcev, brez reklam pa zaslužiš manj denarja – temu bi rekli dvojni nož.
NINA GASPARI (@ninagaspari): Svoje sledilce in njihove interese zares pazim – celo bolj kot sebe! Če med nas spustim neko podjetje, o tem temeljito premislim. Lani sem sodelovala le s tremi velikimi zgodbami, ki so se vsebinsko prepletale z mojimi vsebinami.
Besedilo: Živa Avžner,
Fotografije: Shutterstock, Osebni arhiv
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih
