Ukrepi na delovnih mestih, ki bodo po karanteni ostali v trendu

Globalna gospodarska kriza je začela kazati svoje posledice v obliki izgube številnih delovnih mest, ob tem pa se še vedno soočamo z izzivi, kot je ohranjanje socialnega distanciranja tudi v prihodnje, in tem, kako se spet soočiti s prevozom na delo, ki je v zadnjih letih zaradi povečevanja števila avtomobilov in vsesplošnega večanja gneče na cestah čedalje večja dnevna nadloga. 

Medtem aprilska raziskava podjetja Gartner kaže, da jih od 317 anketiranih finančnih direktorjev kar 74 odstotkov namerava delež zaposlenih, ki so prej delali v njihovih prostorih, tudi po pandemiji obdržati na načinu dela, kot smo ga bili navajeni med karanteno. 

V pisarne se torej ne bodo vrnili čisto vsi, ta trend pa naj bi obveljal marsikje. Več o prednostih, slabostih, dolžnostih in pravicah v povezavi z delom na domu smo pisali že TU. Spodaj pa poglejmo, katerih 5 trendov se poleg povečanega obsega dela od doma lahko obdrži tudi po karanteni. To seveda velja za tiste, katerih delo je osredotočeno na digitalni svet, ki ga lahko s pomočjo tehnologije opravljajo tudi kje drugje kot zgolj na sedežu podjetja, in njihova fizična prisotnost za opravljanje nalog ni obvezna. 

Porast coworking prostorov

Coworking – ali kot bi rekli po slovensko – sodelo, je priljubljen način, kako delo od doma prenesti stran od domačih štirih sten. Prostori za sodelo so torej pisarne (ali zgolj delovne mize), ki jih lahko najamete in si jih delite z drugimi delavci, ki prav tako delajo na daljavo, niso pa to nujno vaši sodelavci.

Preden so coworking prostori postali tako priljubljeni, so številni svobodnjaki svoje prenosnike nosili v kavarne in delali kar od tam. Paradoks je v tem, da fleksibilnost urnika in prostora marsikdaj vzame bližino soljudi. Zato marsikdo, ki dela na daljavo, to kombinira s sodelom ali delom v kavarnah, saj ima tako več socialnih stikov pa tudi domače stene včasih postanejo pretesne. 

Spremembe pri prevozu na delo 

Pred koronakrizo je čas, ki ga je povprečen Američan preživel na poti na delo, dosegel rekordno raven, medtem ko (če dosedanji pogoji obveljajo) večina delavcev na Otoku na poti v službo v seštevku preživi eno leto svojega življenja!

In čeprav ankete kažejo, da večina delavcev pogreša stike s sodelavci, se večina strinja, da prevoza na delo ne pogreša niti malo. Hibridna strategija dela, ki bi vključevala menjavanje med delom v pisarni in delom na daljavo, bi bila v tem primeru idealen scenarij. Tako bi se masa ljudi razporedila skozi teden, gneča bi se zmanjšala, z manj odhodi na delo pa bi tudi manj dni v tednu migrirali na delo. 

Tako bi prihranila tudi podjetja, ki bi lahko zmanjšala svoje prostore, saj bi delavci, ki bi se izmenjevali pri delu v pisarni in od doma, v odsotnosti drugega lahko uporabljali isto delovno mizo. Vendar hkrati to pomeni tudi odsotnost oziroma zmanjšanje plačanih potnih stroškov za delavce. 

Čas pošiljanja službene e-pošte ni zanemarljiv 

Medtem ko je ločnica o primernosti klicev zunaj delovnika nekoliko jasnejša, je pošiljanje e-pošte ob nenavadnih urah postalo stalnica. In pričakovanje odgovora nanje – glede na to, da imamo tudi zasebne telefone (s službeno e-pošto) vedno pri roki. 

Prav v teh časih se je pokazalo, kako vitalnega pomena se je spet naučiti potegniti ločnico med delovnim in prostim časom, sicer drugega povsem izgubimo.

Raziskovalci so prepričani, da tudi pošiljanje e-pošte zunaj uradnih ur ni le neprimerno, ampak tudi ustvarja delovno kulturo, ki zahteva, da so ljudje dostopni 24 ur v dnevu, kar zagotovo ni primerno, še manj pa produktivno. 

Delo od doma zagotovo prinaša fleksibilnost urnikov, a tega nikakor ne bi smeli enačiti z dostopnostjo ob vseh urah v dnevu.

Omejitev dolžin videoklicev

Odsotnost sestankov v živo je pokazala, da se marsikaj lahko reši zgolj s kratkim klicem, elektronsko pošto ali pogosto celo samo do sebe. So pa primerljiv nadomestek sestankom v živo postali videoklici, saj omogočajo podobno fizično prisotnost v realnem času. 

Kot se je izkazalo, pa so videoklici v resnici še večji požiralci časa in energije, kot so bili sestanki v živo. Primerna mera obojega, omejevanje količine in dolžine videoklicev, so torej nekaj, na čemer bi moralo v prihodnosti biti več poudarka. 

Digitalni nomadi 

Izraz digitalni nomad je zadnja leto vedno bolj priljubljen. Fleksibilnost urnikov in omogočanje dela na daljavo je marsikdo namreč že izkoristil za digitalno nomadstvo. Tako sredi Balija lahko naletite na številne zahodnjake, ki delajo na daljavo iz kavarn, na plažah ali v coworking prostorih, saj fizičen prostor ne opredeljuje narave njihovega dela. Služijo tako lahko kjerkoli po svetu, medtem pa potujejo s prenosnim računalnikom (in službo) pod roko. Glede na zaprtje meja je takšen način dela trenutno še precej nemogoč, a stvari se bodo sprostile. 

S povečevanjem možnosti dela na daljavo je tako tudi digitalno nomadstvo postalo veliko bolj dostopno za vse.

PREBERITE ŠE: Živa Kovačević: Pandemijo bodo preživela podjetja, ki počnejo TO! ALI Kako izkoreniniti zastonjkarstvo na račun prijateljev in jih dejansko podpreti

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ