Šla sem na finančno terapijo in totalno me je šokiralo, da je vsaj eden od treh ljudi, ki jih poznam, na lastni koži že občutil stisko finančne krize. Je prilagojena terapija lahko izhod iz zagate? Podala sem se na misijo pod krinko, da problematiki pridem do dna.
V skromni sobici za goste, ki se je po letih neuporabe spremenila v zatočišče prahu in neuporabne krame, umaknjena od fanta srepo buljim v prenosni računalnik. Medtem ko čakam, da me spusti v sejo, razmišljam o vseh mislih, ki jih bom morala deliti z njo. Ko se na zaslonu naposled prižge zelena lučka in prvič uzrem svojo terapevtko, moji možgani pregorijo na celi črti. Kje naj sploh začnem?
Seanso imam z Vicky Reynal, mednarodno priznano psihoterapevtko, kvalificirano na področju finančnega svetovanja iz psihološkega vidika z več kot 20-letnimi izkušnjami. Vicky dela z ljudmi, ki tako kot jaz trpijo za posledicami travme, povzročene zaradi finančne stiske – globokega in kompleksnega telesnega odgovora telesa na čustveno interakcijo z denarjem. Ja, prav si slišala.
Ne gre namreč le za to, da smo nekateri 'slabi' pri ravnanju z denarjem, temveč ima ta intenzivni vpliv tudi na naše počutje in življenjske navade.
Naj si gre za nekontrolirano zapravljanje, varčevanje ali pa preprost problem, kot je pogledati na svoj bančni račun. V zadnjih dveh letih je Reynalova opazila porast zanimanja za njene storite, a še vedno verjame, da večina ljudi sploh ne ve, da obstaja pomoč za takšen problem. To je, kot pojasni, pretežno tudi zaradi kulturne stigme, ki nam preprečuje, da bi govorili o denarju.
Medtem ko lahko finančna nefunkcionalnost prizadene prav vsakega od nas, v resnici v največji meri doleti ženske. Razlog? Na podlagi raziskave organizacije Financial Conduct Authority se ženske počutijo manj samozavestne pri upravljanju svojih financ. Za nameček nam jo ponagajajo še posledice pandemije in življenjski stroški. Ženske tudi doživljamo kopico neenakosti, ki prilivajo olje na ogenj izpostavljenosti tej travmi – od razlik pri mesečnih plačah med spoloma do emocionalne zrelosti. In vsemu temu so izrazito bolj izpostavljene ženske delavskega razreda.
Priznam – tudi moj odnos do denarja je precej kompliciran. Ko mi nekdo samo omeni besedo finance ali varčevanje, me stisne v prsih. Že nekaj časa vem, da sta oba pojma tesno povezana z mojim duševnim zdravjem, zato sem neskončno hvaležna, da je povezava med njima končno naletela na pozornost, ki si jo zasluži. In da obstajajo ljudje, kot je Reynalova, ki so pripravljeni ponuditi roko pomoči. Ironija je, da je za večino ljudi, ki bi imeli največ koristi od zdravljenja finančne travme, terapija popolnoma nedosegljiva.
Cene storitev Reynalove segajo v višave, tudi do 180 evrov na uro, in Inštitut za nacionalno zdravje nima na voljo neskončnih finančnih sredstev, ki bi jih lahko vložili v to vrsto specializirane pomoči za mentalno zdravje. Vendar je s pravimi informacijami lažje zahtevati pomoč, ki jo potrebujemo, ali varčevati za zasebno seanso, če imamo možnost. Ker se torej povpraševanje po finančni terapiji vztrajno povečuje in bo težava v prihodnosti doletela vse več ljudi, me je zanimalo, kako ura terapije sploh poteka.
Kaj se zgodi v enourni seansi?
S terapevtko sva najprej pobrskali za mojim prvim spominom, povezanim z denarjem. Kako govorimo o denarju, nam lahko namreč pove ogromno o tem, kako je vplival na nas – in kako se lahko travm, povezanih z njim, tudi znebimo.
Ko sem med terapijo končno zbrala misli, sem spoznala, da je bil srž vseh mojih težav v obdobju odraščanja prav denar. S staršema, dvema psoma in mačko smo živeli v majhnem stanovanju na obrobju mesta. Imela sem precej neortodoksno vzgojo in medtem ko si nismo mogli privoščiti veliko materialnih dobrin, so moji starši na vse pretege garali, da bi mi to povrnili v emocionalnem smislu. Šele s pomočjo, ko sem se ozrla nazaj, sem spoznala, kako trdo sta moja starša delala, da bi naš dom napolnila z lepimi spomini.
Stanovanje, ki je popuščalo pod težo časa, je na neki točki postalo celo neprimerno za bivanje. A tudi takrat, ko se je zaradi zastaranja vdrl strop, se je ob njunem radostnem odnosu zdelo, da je vse v redu. Nato so se, ko sem dopolnila 9 let, starši ločili in življenje se je zasukalo s svetlobno hitrostjo. Iz občutka varnosti me je vase posrkal vrtinec sodnih postopkov. Še danes navkljub dobrim mesečnim dohodkom čutim posledice tedanjega časa.
Vse to sem zaupala terapevtki. Dejstvo je, da me je pri 30 letih še vedno na smrt strah tega, da bi ostala brez denarja. Iz dneva v dan živim z občutkom, da bi lahko samo ena napačna poteza pripeljala do katastrofe. V bojazni pred tem, da bi ostala brez dela, ničemur ne rečem ne.
Zato je stres, ki ga povzroča teža odgovornosti, da zaslužim dovolj za preživetje, neznosen.
Pogosto izgorevam. In kot nekdo, pri katerem je skrb za zdravje toliko bolj izrazita v napetih trenutkih, sem vedela, da moram spremeniti način razmišljanja. Je s tako globoko zakoreninjeno preteklostjo to sploh mogoče? Reynalova je prepričana, da je. A za to je potreben čas.
"Pretekle izkušnje nas močno zaznamujejo," pove terapevtka in dodaja, da "zlasti, ko so te izkušnje povezane z intenzivnimi čustvi. Kaj naredimo z občutki, ki jih doživljamo v določenih trenutkih in kako nam jih okolica pomaga nadzorovati, na nas pusti odtis in vpliva na emocionalne vedenjske vzorce, povezane z denarjem. Na primer: že to, da je bil nekdo v preteklosti nadlegovan, vodi do nizke samopodobe, kar ovira odnos do denarja. Nemudoma se počutijo krive, da denar zapravljajo zase. Občutek, da nismo dovolj dobri ali vredni nečesa, popači odnos, ki ga imamo do sveta ter posledično denarja."
S terapevtko sva razpravljali o praktičnih vidikih oblikovanja načrta, ki bi se mi pomagal osvoboditi misli. "Ni dobro, da narediva načrt zate – še," pove Reynalova: "Nihče ne more svojih ovir premostiti čez noč. Zato vsak potrebuje približno 10 do 12 ur finančne terapije. Da bi bile te uspešne, moramo terapevti zares razumeti preteklost človeka, ki mu želimo pomagati. Poznati moramo razloge, ki vodijo do pretiranega zapravljanja ali varčevanja. Ni namreč šablonskega sistema, ki bi ga uporabljali pri vseh pacientih." In v tem je poanta – finančna terapija ni vodnik do tega, kako postati milijonar.
Niti ni suhoparno klišejsko predavanje o tem, kako upravljati svoje finance in vsak mesec privarčevati določen odstotek zaslužka. In medtem ko so lahko triki za varčevanje eden izmed uporabnih orodij pri soočanju s problemom, Reynalova pojasni, da ne zdravijo problema pri njegovem viru. Gre torej za to, da se naredi vpogled v to, zakaj se, ne glede na trud, ne moremo spoprijeti s konceptom denarja. Finančna terapija ni kurativa, temveč preventiva.
Kako nam pomaga?
Niso samo vzorci iz zgodnjega otroštva in pozneje mladosti tisti, ki izoblikujejo našo osebnost. Kot večini ljudi moje starosti mi je bil prodan mit: če boš delala dovolj trdo, bo mogoče čisto vse. Realnost je za nekoga, ki izhaja iz gospodinjstva z nizkimi dohodki, popolnoma drugačna kot za nekoga, ki je izkusil finančno varnost. Vendar finančno travmo lahko doživimo čisto vsi.
Vsi smo namreč priča globalnim premikom. Reynalova na primer pojasnjuje, da se kot družba v postpandemijskem obdobju hkrati soočamo z istimi posledicami globalne krize. Iz rok nam polzita samostojnost in samozadostnost, saj nismo več tako svobodni z denarjem, kot smo bili nekoč. "Kriza življenjskih stroškov je močno vplivala na srečo ljudi," pojasnjuje Reynalova. Pandemija je povzročila veliko tesnobe in ustvarila vzorce prekomernega potrošništva, ki so bili povezani z dolgočasjem in osamljenostjo.
"Ljudi je sram zapravljati denar zase, saj obstaja toliko drugih stvari, za katere je treba finančno poskrbeti. Veliko informacij vsrkavamo o tem, kako bi morali porabiti denar, ponotranjimo pa jih bolj, kot se zavedamo. Morda od staršev ali prijateljev, morda z družbenih omrežij."
Ne morem na prste ene roke prešteti trenutkov, ko se je iz mene izvil glasen vzdihljaj ob pogledu na bančno stanje oziroma stvari, ki jih imam v lasti – česar ni veliko. In ni se težko ozreti za drugo osebo in se primerjati z njo. Resnica je, da so okoliščine za vsakogar drugačne, a še vedno se lahko poglobimo v svojo in se vprašamo: Kako naprej?
Odkritje, da trpim za finančno travmo, me ne dela nemočne. Gre za to, da sem jo prepoznala in da vem, da obstajajo rešitve, kako se osvobodim pritiska. Prvi korak? Da se soočim z njo.
Kako se soočiš s finančno travmo?
Terapevtka ti ponuja nekaj trikov, kako prepoznati skrite simptome finančne travme.
1. Posvečaj pozornost svojemu vedenju
Se izogibaš pogovorom, ki se nanašajo na tvoje finančno stanje? Morda spremeniš temo, ko tvoj partner ali družina izpostavijo temo eksistenčne preskrbljenosti? Pretirano varčuješ denar in si redkokdaj privoščiš kaj zase? Ali pa v svoj bančni račun zaradi tesnobe pred realnim stanjem niti ne pokukaš? Nato si zastavi še bolj širokogledno vprašanje: ali se odmikaš od prijateljev? Si nehala skrbeti za rekreacijo? Če se vsaj dva odgovora na zastavljena vprašanja glasita 'da', je to pokazatelj, da se spopadaš s krizo.
2. Kaj ti sporoča tvoje telo?
Kakšen je tvoj spanec? Se soočaš z več simptomi, kot so trebušne bolečine in glavoboli? Za nekatere ljudi so fizični simptomi prvi očitni pokazatelj, da notranji čustveni boji potrebujejo pozornost. Ne dovoli si, da trpiš v tišini: spregovori o tem s svojim osebnim zdravnikom, ki te bo napotil do strokovnjaka.
3. Kako se zares počutiš?
Presenetljiv je podatek, koliko ljudi s to težavo natančno opredeli občutke, ki jih doživljajo. Veliko jih mečejo v isti koš, ki ga poimenujemo tesnoba, medtem ko je to, kar občutimo, lahko tudi jeza, žalost, strah, osamljenost in brezupje. Stanje poskušaj čim bolj natančno določiti. Če imaš pri tem težavo, ti bo na pomoč morda priskočil dnevnik, v katerega lahko zapisuješ svoje misli.
4. Pomagaj si z …
... odklopom od družbenih omrežij, zlasti če se ob njihovi uporabi počutiš prazno ali manj vredno. O svojih občutkih se vedno poskušaj pogovoriti z bližnjimi, prijatelji in družino, ali pa sama sebi napiši pismo. Če se vse, kar doživljaš, ne zdi smiselno ali obvladljivo, je čas, da se posvetuješ s strokovnjakom, ki ti jih bo pomagal ozavestiti.
Kako veš, da imaš zdrav odnos do denarja?
Eno od osnovnih pravil finančne pismenosti je tudi, da ločiš med potrebami in željami, za katere zapravljaš denar. Tudi če se tega nisi naučila v zgodnji mladosti, se tega lahko lotiš zdaj.
- Ko denar, ki ga zaslužiš, porabiš za doseganje svojih želja in ciljev.
- Ko ga ne kopičiš in ga uravnoteženo porabljaš.
Si tudi ti finančno nefunkcionalna?
V podjetju Psihovital, v katerem ponujajo psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje, pravijo, da o finančni nefunkcionalnosti govorimo takrat, ko nekdo prekomerno zapravlja svoje prihranke ali po drugi strani denar pretirano varčuje in si ničesar ne privošči. Torej, če nekdo ni sposoben realno oceniti svojih finančnih zmožnosti ali pa ima neutemeljen strah pred tem, da bo ostal brez denarja (čeprav bančni račun pravi drugače).
Če bi se želela naučiti dobro upravljati svoje finance in izdelati finančni načrt, spremeniti finančno miselnost in nasploh bolje razpolagati s svojim denarjem, se lahko udeležiš delavnic, ki jih organizirajo različna podjetja.
Po Predlogi Katie Baskerville
Prevedla In Priredila Neja Drozg,
Fotografije:
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
