Darilo je pogodba, v kateri darovalec podari določeno premoženje obdarjencu, ta pa to (hvaležno) sprejme. Občasno se darovalec po izročitvi premisli in si želi, da se darilo vrne.
Velja ljudski rek:
- "kar je dano, je v tla zakopano".
Med razlogi za preklic darila so:
- ogroženo preživljanje darovalca,
- huda nehvaležnost obdarjenca,
- pozneje rojeni otrok darovalcu.
Preklic je omejen na leto dni, od takrat, ko je darovalec izvedel za razlog.
Preklic zaradi ogroženega preživljanja je veljaven, če se okoliščine darovalca spremenijo tako, da je ogroženo dejansko preživljanje (življenje in zdravje) darovalca, če darilo ne bo preklicano. Vendar preklic ni mogoč, če bi s preklicem obdarjenec bil ogrožen v svojem preživljanju.
Preklicu darila se lahko obdarjenec izogne, če zagotovi darovalcu preživljanje (npr. ga vzame na dom in neposredno preživlja).
Preklic zaradi hude nehvaležnosti je pogost razlog, zaradi katerega se darovalci posvetujejo pri odvetniku. Opozoriti velja, da ne zadostuje že neka splošna (vsakodnevna) nehvaležnost.
Huda nehvaležnost mora biti takšna, da bi bilo po splošnih etičnih normah in civilizacijskih standardih nepravično, da bi obdarjenec dobil darilo. Gre torej za izjemno hude oblike nehvaležnosti (ali drugače, zgolj dejstvo, da obdarjenec ne vzdržuje stika z darovalcem, da ga zanj ne skrbi, da mu ne ponuja priboljškov, ni dovolj).
Preklic je mogoč med dediči (nehvaležen mora biti obdarjenec do darovalca), darovalec pa lahko nehvaležnost obdarjencu izrecno (npr. v izjavi, oporoki) ali molče (npr. z novim darilom) odpusti.
Kot primer hude nehvaležnosti bi bila storitev kaznivega dejanja poskusa storitve hude telesne poškodbe obdarjenca proti darovalcu, kraja njegovega premoženja.
Gre torej predvsem za kazniva dejanja proti premoženju, telo ali čast darovalca, ki so neposredno (in naklepno) usmerjena proti darovalcu.
Preklic zaradi pozneje rojenih otrok je med bolj redko uporabljenimi možnostmi, pogoj pa je, da darovalec v trenutku obdaritve obdarjenca ni imel otrok, pa jih je pozneje pridobil.
Preklic poteka s podajo izjave o preklicu, obdarjenec pa je dolžan vrniti premoženje ali vrednost premoženja. Če ga obdarjenec ne vrne, ga lahko darovalec toži za vračilo. Vnaprej (ob sklenitvi) se darovalec pravici do preklica ne more odpovedati, saj tega zakon ne dopušča.
Pred sklenitvijo darilne pogodbe je torej treba premisliti o posledicah, saj pogodbe, razen v izjemnih primerih, ni mogoče razdreti.
Pa še opomnik: Zavezanec za davek na darilo je obdarjenec, uporabljajo pa se enaka pravila kot pri dediščini (za potomce darovalca 0 odstotkov, za osebe, ki niso v sorodu (ali so v zelo daljnem) z darovalcem, pa od 12 do 39 odstotkov od vrednosti darila).
Za izjeme in natančnejše informacije se raje posvetuj še pri svojem odvetniku pred sklenitvijo darilne pogodbe.
Povzeto po posebni kolumni revije Lisa
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
