Pritožba kot pravica do pravnega sredstva je tvoja ustavna pravica.
Je tudi pravica, ki je zagotovljena z mednarodnimi pravnimi akti, kot je na primer Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Pravica do pravnega sredstva pa v teh ni enako varovana, medtem ko mednarodni pravni red zahteva vsaj eno možnost oziroma stopnjo, pa je slovenski pravni red malce bolj radodaren.
Pritožba je dovoljena le v določenem roku.
Rok začne teči naslednji dan po vročitvi in se izteče za upravne zadeve običajno 15. dan, za sodne 30. dan po vročitvi, in se 'izteče' na delovni dan (torej delavnik).
Pritožbo lahko vložiš na vložišču, na zapisnik (narek) ali priporočeno po pošti, občasno tudi elektronsko. Če oddaš pritožbo pri organu, si naredi kopijo pritožbe in naj ti na to kopijo odtisnejo potrdilo o oddaji.
Pritožba mora vsebovati navedbo akta (kateri akt izpodbijaš), razloge za pritožbo in kaj želiš s pritožbo doseči (zahtevek).
Ob pritožbi mora biti plačana taksa, če je tako navedeno v pravnem pouku, ki predstavlja eno izmed pomembnejših informacij.
Pritožbo se (skorajda) vedno vloži na 'prvi stopnji', torej tam, kjer so akt izdali. Ta organ preveri pravočasnost pritožbe in ali ima formalne sestavine (podpis, taksa in ali je razumljiva).
V zapletenih primerih bo pomoč odvetnika skorajda nujna. Ta bo običajno najprej preveril, kaj ima organ 'v spisu', torej, kakšno gradivo je organ zbral, od koga, kaj naj bi to dokazovalo in kako je te dokaze in trditve preveril.
Tanjši je spis, večja je verjetno, da so kaj pozabili opraviti. Debelejši je spis, večja je verjetno kakšne postopkovne napake.
Pravica do pritožbe je sicer absolutna pravica, vendar občasno pritožba ni dovoljena. Je pa zato Ustava predvidela, da se v takšnih primerih lahko sproži sodna presoja akta. Ker gre v sodnih sporih za bolj zapletene postopke, ki so bolj 'togi' in strogi glede vsebine in oblike zahteve, je prej smiselno temeljito naštudirati sam postopek ali pa si pridobiti strokovno pravno pomoč odvetnika, ki mu zaupaš.
Pomembno je namreč opozoriti, da evropski in ameriški pravni sistem delujeta na prepričanju, da 'nepoznavanje prava škoduje', torej na predpostavki, da vsi poznamo pravo in njegove posledice za postopek in prakso. Ker je nemogoče slediti vsem pravnim panogam in razvojem 'kot laik', je torej pomoč strokovnjaka edino, kar ti lahko pomaga zasledovati tvoje pravne koristi. Če pa se vseeno odločiš vložiti pritožbo sami, te opozarjamo, da mora biti obrazložitev akta in pritožbe smiselna in razumljiva, da mora imeti stranka (prejemnik akta) pred izdajo akta pravico, da se izjasni, da mora imeti akt pravni pouk, obrazložitev, izrek, podpis in žig (navedbo, kdo ga je izdal, zakaj in kaj je odločil). Če tega ne storiš, pa seveda to omeni v pritožbi.
Povzeto po posebni kolumni revije Lisa
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
