Približno eden od petih delavcev po vsem svetu, zlasti zaposleni na Bližnjem vzhodu, v Latinski
Ameriki in Aziji, redno dela od doma.
Deset odstotkov jih od doma dela vsak dan.
Delo od doma prek interneta je še posebej priljubljeno v Indiji, kjer več kot polovica delavcev dela od doma. Štiriintrideset odstotkov jih dela od doma v Indoneziji, 30 odstotkov v Mehiki in nekoliko manj v Argentini, Južni Afriki in v Turčiji.
Delo od doma je najmanj pogosto na Madžarskem, v Nemčiji, na Švedskem, v Franciji, Italiji in Kanadi, kjer vsaj občasno od doma dela manj kot 10 odstotkov ljudi.
Delo od doma oziroma delo na daljavo (ang. telecommuting) se nanaša na zaposlene, ki občasno ne delajo v pisarni v podjetju. Pri delu uporabljajo računalnik, s katerim se pogosto povežejo na računalnik v pisarni, za komunikacijo pa uporabljajo e-pošto in storitve za neposredno sporočanje.
Gre za trend v naraščanju, katerega rast se bo nadaljevala, saj je 34 odstotkov delavcev, ki pri
delu uporabljajo z internetom povezan računalnik, odgovorilo, da bi vsak dan delali od doma, če bi lahko. Več kot polovica anketirancev v Rusiji, Južni Afriki in Argentini bi pogosto delala od doma, če bi jim delodajalec to omogočil oziroma dovolil.
Še to!
Nad delom od doma so bili najmanj navdušeni delavci na Japonskem, Švedskem, v Veliki Britaniji, Avstraliji in Kanadi.
Vsem prednostim dela od doma navkljub je 62 odstotkov anketirancev odgovorilo, da te družbeno izolira in da imajo zaradi manjšega števila osebnih kontaktov tudi manjše možnosti za napredovanje.
Triinpetdeset odstotkov jih je prepričanih, da delo od doma poveča število konfliktov v družini, saj se zabrišejo meje med poklicnim in zasebnim ter družinskim življenjem.
