Da ni dela? O, pa je ;)

5. 10. 2009
Da ni dela? O, pa je ;)

V teh negotovih gospodarskih časih se prepričanje o tem, da sta povpraševanje po delu in ponudba le tega obratno sorazmerna, utrjuje. A resnica je le redko tako enoznačna ...

Ali veš, da kljub presežku delovne sile na slovenskem trgu manjka kadrov v določenih poklicih?

Pomanjkanje kadrov je v nekaterih poklicih traja že tako dolgo in je tako zelo pereče, da lahko te kadre že označimo za deficitarne. To pomeni, da za zasedbo nekaterih delovnih mest ni niti dovolj izobraženih mladih, ki bi nadaljevali tradicijo, niti dovolj delovne sile na voljo.

Deficitarni kader

Gre za kader, ki ga nekatera podjetja potrebujejo za zasedbo delovnega mesta, a ga na trgu delovne sile ni mogoče dobiti ali pa ga ni dovolj.

Delodajalci tako znova in znova objavljajo potrebe po zasedbi delovnega mesta, a ne najdejo bodočih sodelavcev.

Zgovorni podatki

Kdo torej najlažje dobi delo?

Po objavah prostih delovnih mest kaže, da najbolj primanjkuje proizvodnih delavcev, žal pa je po povpraševanje pogosto omejeno le na nekaj podjetij. Negotove gospodarske razmere se namreč kažejo tudi v zmanjšanju naročil podjetij, zato je dandanes lažje dobiti delo za krajši delovni čas oziroma krajše obdobje.

Po raznih razpisih in objavah je opazno tudi močno povpraševanje po prodajalcih in komercialistih, opaziti je veliko povpraševanja po prodajalcih na terenu. Razumljivo je, da želijo podjetja še posebno dandanes čim več prodati končnemu kupcu.

Kot že kar nekaj časa pa delodajalci iščejo kar nekaj kadrov med gradbinci (zidarji), tudi inženirji gradbeništva, tesarji, strugarji, ključavničarji, oblikovalci kovin, varilci, zidarji, strojniki, tudi inženirji strojništva, električarji, tudi inženirji elektrotehnike. Primanjkuje tudi kuharjev in natakarjev.

Še posebno izrazita pa so povpraševanja po medicinskem osebju, tako medicinskih sestrah kot zdravnikih z raznovrstnih področij. Kot ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje, je precej pomanjkanja tudi v vrstah programerjev, razvijalcev programov in informacijskih sistemov, sistemskih inženirjev.

Z mislijo na prihodnost

Na podlagi aktualnih povpraševanj je mogoče sklepati tudi o tem, po katerih poklicih utegnejo delodajalci povpraševati tudi v prihodnje.

Tako je mogoče predvidevati, da bodo v prihodnje še povpraševanja po poklicih v zdravstvu, torej še naprej po zdravnikih in medicinskih sestrah, strokovnjakih na področju računalništva in tehničnih strok.

Pričakovati je tudi potrebe po storitvenih poklicih, torej po gostincih, kuharjih, osebju za zdravstveno in socialno oskrbo, varovanje oseb in premoženja, ter po gradbincih, kovinarjih idr.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord