Spoštovana podjetnica odgovarja: "Kaj naj? Delam več, manj ali sploh nič?"

V zadnjem semestru na univerzi Oxford je Grace Beverley natipkala 40.000 besed (beri: napisala knjigo), uspešno opravila še zadnje izpite, zagnala nov posel, preoblikovala starega in za polni delovni čas v svojem podjetju zaposlila prve sodelavce. "Delala sem s polno paro in bila ves čas pod pritiskom, muhasta, predvsem pa konstantno pod stresom," pove Grace. Takrat je prišla do ključnega spoznanja, da ko dela, je v resnici najmanj produktivna.

Svet je pogosto razdeljen na dva pola in tudi pri poslu je tako. Na eni strani so zagovorniki gibanja #šefinja, na drugi pa ekipa #čuječnost. Grace, nekdanja fitnes vplivnica, danes pa lastnica dveh uspešnih znamk, z milijonom sledilcev na Instagramu, je prepoznala razkorak med eno in drugo skrajnostjo in videla priložnost, da spregovori in zapolni prostor med njima.

"Ko sem delila svoje misli o produktivnosti, sem dobila komentarje, češ, naj se umirim in vzamem čas za sprostitev, na drugi strani pa so bili številni, ki so sporočali, da če med pandemijo nisi usvojil vsaj ene veščine, potem težava ni v tem, da nimaš časa, ampak da nimaš prave discipline. V tem dvoboju med eno in drugo skrajnostjo ne moreš nikoli zmagati."

Grace je hiperproduktivnost in neproduktivnost videla kot dve strani istega kovanca in tako je nastala knjiga Working Hard, Hardly Working, v kateri deli nasvete o tem, kako najti ravnotežje med delom in nedelom na način, ki ti ti bo najbolj ustrezal.

Okolje nam trenutno diktira, da moramo služiti in delati, če želimo preživeti, a hkrati si želimo več. Poleg zaslužka si želimo kariere, ki bi nam bila v izziv. Toda kako imeti oboje in ohraniti zdravo ravnotežje? Izvoli, zate smo izbrali nekaj lekcij naravnost iz knjige …

ORGANIZIRAJ SI ČAS

Pametno upravljanje časa je prvi korak do tega, da lahko počneš vse, kar si želiš. Eisenhowerjeva metoda odločanja je način postavljanja prioritet, ki ti pomaga, da prepoznaš, kaj je nujno, kaj pomembno in kaj malo manj … Kar vodi do tega, da veš, s čim začeti in česa se ti sploh ni treba lotiti. Vzemi kos papirja ali list v planerju razdeli na štiri dele ter jih poimenuj:

1. Nujno

2. Pomembno

3. Dodeli/Prepusti

4. Ne naredi.

Nato vsako od zadolžitev postavi v ustrezni kvadratek. To ti bo pomagalo pri opravljanju zadolžitev, česa se najprej lotiš (1. in 2.) in kaj lahko kdo opravi namesto tebe oz. ti tega tako ali drugače sploh ni treba opraviti (3. in 4.). Mogoče se ti zdi ta pristop še en dodatni korak, preden se lotiš svojega dela, ampak s tem, ko jasno vidiš, kaj je zares pomembno, bodo tvoji 'to do' seznami (več v naslednjem koraku) postali precej krajši in bolj organizirani.

'TO DO' list zamenjaj s 'TO DO' tablo

​Se ti zdi, da je tvoj 'to do' seznam opravil videti bolj kot lestvica TOP 40? Vse zadolžitve niti približno niso enako pomembne. Potem ko naloge razporediš po Eisenhowerjevi metodi, boš vedela, katera naloga je resnično najpomembnejša. Nato vse zadolžitve po pomembnosti razporedi čez ves teden. V tabeli imej tudi tiste, za katere veš, da ti jih določen dan ne bo uspele opraviti, ampak le zato, da nanje ne pozabiš.

Poleg tega razdeli tablo na 3 kolumne: "Hitri opravki" (stvari, ki ti bodo vzele 5 minut ali manj), "Opravila" (zadolžitve, ki ti bodo vzele do 30 minut) in "Projekti" (časovno najobsežnejše naloge). Obsežne projekte razdeli na več krajših enot, saj zagotovo ne boš naredila celotnega projekta v enem dnevu, če ti bo v celoti vzel 12 ur.

​ČASOVNICA

Vsako opravilo iz tabele vnesi v koledar s časovnim okvirjem. Časovni okvir neke zadolžitve je lahko 30 minut, lahko pa tudi štiri ure. Te časovne enote so ti lahko v pomoč pri organizaciji dneva, ko imaš sestanke in druge obveznosti, da točno veš, kaj ti bo v tistem dnevu uspelo opraviti. Ta pristop je še posebej v pomoč, ko si moraš čas organizirati za daljše projekte, da se izogneš stresu in teži, ki ti jo morda prinaša misel na celoten projekt. Res je, da je lahko tudi sama časovna organizacija neke vrste prokrastinacija, zato je priporočljivo, da si delovnik organiziraš, še preden začneš delo, in ne razmišljaš o tem, česa se boš lotila in kaj vse še moraš postoriti, medtem ko si že v samem procesu dela.

LOTI SE DELA … RESNO

Koncept, ki ga je razvil profesor računalniških ved Cal Newport na univerzi Georgetown t. i. deep work (poglobljeno delo), je proces dela, ko se osredotočiš na samo delo in odstraniš razne moteče dejavnike, ki te pri procesu dela upočasnjujejo. Poglobljeno delo je podobno času, ko si v srednji šoli ali na faksu pisala izpit in si bila v času trajanja izpita res intenzivno prisotna zgolj in samo pri reševanju izpita. V ta proces se lahko spraviš tako, da najprej začneš manjša opravila, povezana z nalogo. Če moraš na primer napisati članek, potem je ta začetni opravek lahko to, da najprej prebereš članek ali si na YouTubu pogledaš video na temo, o kateri moraš pisati. To opravilo je lahko neke vrste inspiracija. Nato je čas, da odstraniš vse moteče dejavnike. Pomagaš si lahko celo z aplikacijami, ki spodbujajo fokus. Ena od njih je Forest, prek katere raste virtualno drevo, ki zraste le, če za določen čas ne sežeš po telefonu.

Nihče noče biti zares stigmatiziran kot lenoba oz. nekdo, ki ne zna dobro delati, a ker smo tako ponotranjili idejo uspešnega karierista, smo prišli do tega, da pogosto delamo ves čas. Zdi se, kot da si odmor in skrb zase zaslužimo šele, ko smo izgoreli. Ampak čisto zares ne bi smeli čakati do te stopnje – to, da v natrpan delavnik umestiš kakovosten čas, ko komaj kaj delaš oz. sploh ne delaš, je zares ključnega pomena.

IN RESNO NE DELAJ NIČ

Obstajata dve vrsti brezdelja – načrtovano brezdelje in odklop v stilu "dovolj imam vsega, ne zmorem več delati". Izgorelost je tista, ki vodi v to, da nisi več spodobna delati. Da bi se temu izognila, je nujno, da brezdelje umestiš v svoje življenje, tako kot umestiš telovadbo. Mogoče si vzameš dva večera med tednom, ko se čisto zares odklopiš in ne delaš nič, to je lahko tudi ves dan med vikendom, ko si vzameš čas le za to, da si sama, s partnerjem ... To je tako imenovano načrtovano brezdelje. "Dovolj imam vsega" pa je razumevanje, da v tistem trenutku ne moreš narediti vsega, kar si si zadala, in si dovoliš, da stvari pustiš takšne, kot so, ali da preskočiš trening, na katerega si sicer nameravala iti, vendar zanj res nimaš energije. To, da si dovoliš padce v svoji strukturi, je edini način, da je struktura sploh lahko realistična.

NAJDI STVARI, KI TE POŽIVLJAJO

Zgodi se, da zaključiš delavnik in ugotoviš, da si z družbo zmenjena za večerjo, ter se odločiš, da nisi prave volje, da bi se družila. Ne razumi nas narobe – včasih je to čisto prava odločitev, ker res nočeš biti ta tečna v družbi razposajenih. Se pa pogosto zgodi, da če se na druženje vseeno odpraviš, ugotoviš, da ti je družba pravzaprav povrnila dobro voljo in te napolnila s pozitivno energijo. Proces, da prepoznaš, katere so tiste obveznosti, ki te napolnijo z energijo, in katere ne, je pravzaprav učenje, ki traja in se čisto mogoče nikoli zares ne zaključi. Super je, da veš, da ti lahko določene stvari zadovoljstvo prinesejo z zamikom.

In kako se tega naučiš? Najdi dve nepopisani strani v zvezku in na eni strani vodi seznam aktivnosti, ki te napolnijo z energijo, na drugi pa stvari, ki te praznijo. Na vsaki strani pusti dovolj prostora, da pri vsaki od aktivnosti dopišeš še razne opombe, omejitve in izjeme. Mogoče je sprehod po koncu delavnika na pozitivni strani zvezka, tako kot je lahko na pozitivni tudi to, da v petek zvečer ždiš pred TV-jem. Izjema je lahko, da imaš čisto zares preveč dela in se počutiš preobremenjena, da bi delala neko stvar, ki ti je navadno v veselje. Beleži si dejavnosti in poskrbi, da se v prostem času, ko ne delaš nič, ukvarjaš s stvarmi, ki te poživljajo.

POSTAVI MEJE

Potem ko enkrat veš, kaj te resnično veseli in kaj te spravlja v slabo voljo, potrebuješ disciplino, da se jih lotiš – postavljanja mej, namreč. Meje so osebne, ampak hkrati vezane na čas, prostor in zadolžitve. Lahko je meja to, da ločiš delovni prostor od prostora, kjer spiš, ali to, da ne delaš ob koncu tedna. Vsak najbolje pozna svoje meje – in ključ je, da si glede njih neomajna.

BOJ S SABOTAŽO

Večino časa se zavedamo, ko sami sebe sabotiramo, in to že v trenutku, ko to počnemo. Vemo, da bi nam koristilo, da bi se odpravili na sprehod, pa se ne. Več časa posvetiš skrbi zase, hitreje prepoznaš, kdaj samo sebe sabotiraš in kdaj so tvoji občutki pravi. In če niso – se ne spusti v črno luknjo samokritike, ampak se iz situacije nekaj nauči in piči dalje.

Imaš težave z denarjem? Finančni strokovnjaki razkrivajo konkretne načine, kako jih rešiš

Po Predlogi Marianne Eloise

Prevedla In Priredila Nina Vidirh,

Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja