Prvi stik z delovnim okoljem pogosto prinese precej nepričakovano ugotovitev: ni dovolj, da ste sposobni, pridni in dobro pripravljeni. Lahko imate znanje, ideje in popolno izvedbo, pa vseeno hitro ugotovite, da uspeh ni odvisen samo od tega, kaj naredite, ampak tudi od tega, kako dobro razumete ljudi, s katerimi delate. Prav tam se začne lekcija, na katero vas fakulteta težko zares pripravi.
Znanje vas pripelje do priložnosti, razumevanje ljudi pa do uspeha
V šoli je bilo veliko bolj preprosto. Naučite se snov, naredite nalogo, pokažete svoje znanje. Uspeh je bil večinoma odvisen od tega, kako dobro nekaj izvedete.
V službi pa hitro postane jasno, da naloga nikoli ni samo naloga. Za vsakim navodilom stoji človek - s svojimi pričakovanji, pritiski, dvomi in cilji.
Ko vam naročnik reče, da želi nekaj novega in drznega, to še ne pomeni nujno, da si res želi tveganja. Morda si želi predvsem varne rešitve, ki bo všeč njegovim nadrejenim. Ko vam nekdo reče "naredite po svoje", to pogosto ne pomeni popolne svobode, ampak pričakovanje, da boste sami razumeli, do kod lahko greste.
Kaj čustvena inteligenca dejansko pomeni v službi
Delovno okolje je prostor odnosov, egov, pritiskov in komunikacije. Prav zato so mehke veščine pogosto tiste, ki ločijo dobro idejo od uspešno izpeljanega projekta.
- Naročnik ob določeni ideji nenadoma postane redkobeseden.
- Kolegica, ki je običajno glasna, na sestanku molči.
- Nadrejeni pri določeni temi spremeni ton.
To so informacije. In pogosto povedo več kot sam brief.
Če vas to področje zanima bolj poglobljeno, je dober začetek knjiga Čustvena inteligenca avtorja Daniela Golemana, ki zelo jasno pokaže, zakaj uspeh ni odvisen samo od znanja, ampak tudi od razumevanja sebe in drugih.
Kaj bi si želela vedeti prej
Zdaj si po sestanku si ne postavim več samo vprašanja: "Kaj so rekli?"
Vprašam se tudi:
- Kako so to povedali?
- Kaj jih je zmotilo?
- Kje se je energija spremenila?
- Kaj je ostalo neizrečeno?
Pogosto največ pove ravno tisto, česar nihče ne izgovori na glas. Prav zato je največja razlika med povprečnim in odličnim zaposlenim pogosto v tem, kdo bolje razume ljudi, situacije in dinamiko okoli sebe.
