Ves čas je bilo vse popolno ne poznam para s toliko ljubezni v sebi, trudila sva se drug za drugega na vse možne načine do letošnega poletja, ko so v najino zvezo prišli samo še prepiri. Nič več pocukranih smsjev, nič več iskric v očeh, čeprav se zavedam, da ''metulčki'' ne trajajo večno ampak še vedno sem ga imela rada kot prvi dan ko sem ga spoznala. Že celo poletje se trudiva, da bi ostala skupaj 3 dni v tednu ima obveznosti čez celo popoldne ampak se name ne spomne cel dan razen pozno zvečer, ko me vpraša kje sem. Imela sem težave in sem se obrnila nanj ampak ni imel časa. Pri meni je samo še če zunaj dežuje in neve kam bi šel oziroma, ko nima namena piti saj to počne precej pogosto. Nikoli nikamor ne greva nikoli mi ničesar ne kupi (čeprav ne rabim daril) ampak samo pozornost. Ko sem mu omenila en lep čas nazaj da me zgublja se je ustrašil naredil vse zame in spet je bilo tako kot mora biti.. Sedaj ko mu povem da v zvezi samo še trpim in da vem da bi bilo bolje iti narazen čeprav ne znam končati ker ga imam rada mi reče samo da tega noče in da me ima rad čeprav je drug dan ista zgodba kot ponavadi. Prosim ga z dneva v dan da mi pokaže samo malo pozornosti, da vem da se na nekoga lahko zanesem in da vem da me ima nekdo rad. Ampak on še kr ne razume in pravi da je zame naredil vse kar je lahko
Mogoče sem samo čudna punca, ki vidi napake v njem ampak nevem kaj naj naredim že 100x sem razmišljala o zaključku ampak tega ne znam narest. Z nikomer še nism šla narazen, ki sem ga imela tako rada kot njega. V najini zvezi sva šla na ''odmor'' za 1 teden in v tistem tednu sem skoraj umrla od bolečine. In takrat sem se odločila da rajši potrpim kot da ga izgubim.
Kaj naj naredim ? še vedno ga obožujem čeprav od njega ne čutim več take ljubezni kot včasih.. in mislim da sva izgubila nit najine zveze, ki je zelo pomembna posebej zame
