babygirly* napisal/-a:Če bi bilo tako, bi bil svet čisto enostaven, izbrala bi si osebo, ki se mi zdi super fajn, prečekirala, če ima vse lastnosti, ki jih želim in bi ga ljubila. Eno so čustva, drugo je razum.
svet je tak, kot si ga naredimo. za ene enostaven, za druge težaven. odvisno od pozicije gledanja in posameznikove filozofije. zame to ni tolažba za obupance, ampak nek drugačen pogled na gledanje ljubezni, ki me opominja, da sem jaz tista, ki imam vpliv nad svojim življenjem, tudi ljubezenskim. do tega spoznanja so me privedle neštete prejokane noči in tolažbe, ki se izgovarjajo na neke višje inštance, v smislu čas zaceli vse rane. jaz pa pravim, da ne! jaz sem tista, ki bom dopuščala, ali me bo kdo/nekaj prizadelo ali ne. jaz bom odločala, ali bom ljubila, ali ne. če želim, imam lahko ogromen vpliv nad svojimi čustvi. in ja, želim ga imeti, ker tako lažje, bolj uspešno in bolj produktivno hendlam ta svet. vse to pa terja kar nekaj čustvene zrelosti, to je neizpodbitno dejstvo.
Rollin #2 napisal/-a:mislim, da če se še tako močno kontroliraš ne moreš bit srečen z vsakim človekom tj. ne moreš ga ljubit ali se zaljubit.
to, da je ljubezen stvar odločitve, ne pomeni, da lahko ljubiš vsakega človeka, ampak da lahko ljubiš vsakega človeka, za katerega se odločiš, da ga boš ljubil.
sicer pa smo off topic