Glede teh moško-ženskih "prijateljstev" se čist strinjam s Horusom.
Primer 1: Sama sem bla 5 let prijateljica (in sem še) s sošolcem, ki sva se vidla čist vsak dan v šoli, skup sedela v šoli, šla na kavo skup, se vse povedala o vsem (on meni o njegovi punci, jaz njemu o svojih ljubezenskih problemih in situacijah...), se poleg tega še klicala po telefonu skoraj vsak dan min. 1 uro, se učila tudi doma skupaj (on pri meni, jez pri njemu) in med nama ni blo ničesar. Torej se nisva fizično privlačila + on je mel punco (sicer ona mene nikakor ne prenese (teži pa njemu, z mano je mislim da v petih letih spregovorila en stavek), čeprav ve da nimava čist nič, ampak to je že druga zgodba).
Primer 2: Enako 5 let poznam še drugega prijatelja, s katerim mava nekoliko drugačen odnos. Zadnji 2 leti sva se nekoliko zbližala, postala ful prijatelja. Na začetku jaz bla bolj zagreta, da bi se družila, njemu pa ni blo, zdaj pa se je stvar obrnila. Tudi zvečer hodiva skup ven (ne v družbi, pač sama), on vedno hoče priti po mene z avtom, kdaj pa kdaj greva tudi na kakšno pico skup al pa v kino. Redno se slišiva po telefonu, vsak drugi dan recimo. On mene fizično ne privlači, karakterno pa mi ugaja, torej bi ga mela kot prijatelja. Občutek pa sem dobila, da bi on čedalje bolj rad nekaj več od mene, čeprav je zelo zadržan glede vsega. Ob petkih/sobotah redno vabi ven in priznam da včasih rečem, da sem že z nekom zmenjena, samo da mi ne bi trebalo iti z njim ven, ker me je strah, da bo želel kaj več. Jaz pa ga ne bi rada prizadela, ker mi veliko pomeni ta odnos, ki ga imava (čeprav vem, da verjetno trpi, ker mi ne upa povedati kaj dejansko čuti do mene).
Mogoče sem jaz že na začetku naredila napako, ker sem ga že pred meseci vprašala če gre na en koncert v Pariz z mano in je rekel da ja. Sem zrihtala karte nakar mi on že uleti z mislijo, da bi lahko tam ostala 10 dni, ker ima teta tam stanovanje in da bo on plačal za vse tam. Zdaj me v prvi vrsti skrbi, ali naj sploh grem na ta koncert, ker ne vem kaj se bo vse tam zgodilo in nočem izgubit prijatelja v primeru, da bi mu povedala da nisem zaljubljena vanj in da morda ne čutiva enako. Po drugi strani pa bi ful rada šla, ker na tak koncert ne greš kar vsak dan pa še karte so kupljene.
Joj, nekaj časa sem razmišljala da bi prekinila vse stike z njim, da bi bilo lažje, zdaj pa spet ne vem kaj naj.......ker je zelo zadržan in ko se pogovarjava o tem kar čutiva, vse nakaže zelo posredno, nedirektno....potem so tu še razni smsi od treh zjutraj, da me pogreša...hm....Kaj je sploh najbolje storiti v taki situaciji, a naj grem z njim na počitnice in po le-teh začnem počasi "ohlajati" odnos? Ker vem, da ni fajn če si prijatelj z nekom, v koga si zaljubljen, če on ne čuti enako. V bistvu sploh ne vem, kaj bi rada dosegla s tem postom, mogoče ma kdo izkušnje s tako situacijo, kaj je najbolje storiti?
