Če bi vsi na svetu živeli kot večina Evropejcev, bi potrebovali kar tri planete. Dobrine porabljamo hitreje, kot jih lahko zemlja obnavlja, zaradi česar se ruši naravno ravnovesje med človekom in naravo. Izginjajo gozdovi, živalske in rastlinske vrste, podnebne spremembe pa grozijo s sušami, tornadi, poplavami.
¤ Varčujmo z energijo
Energija poganja avtomobile, greje domove, omogoča, da delajo računalniki in mobiteli... Medtem ko so bencin, premog in zemeljski plin neobnovljivi viri, so veter, sončna energija in voda obnovljivi. Vseeno pa tudi izkoriščanje teh virov energije ni brez posledic za okolje. Samo spomnimo se razprav o gradnji vetrnic na Volovji rebri.
Namesto, da bi se odločali o tem , katera energija je manj škodljiva, se potrudimo, da je bomo porabili čim manj. Vsaka kilovatna ura manj pomeni zmanjšanje izpusta CO2. Vsaka kWh elektrike iz termoelektrarn pa predstavlja 0,5 kg CO2. V Sloveniji več kot tretjino električne energije proizvedemo v šoštanjski elektrarni iz velenjskega lignita. Za eno kWh ga potrebujejo približno 0,3 kg. Na portalu Energetika.net so izračunali, da bi ob uporabi petih varčnih žarnic v posameznem gospodinjstvu v Velenju lahko vsako leto zmanjšali izkop lignita za 500 kg.
- Zaprimo odprtine, skozi katere v naš dom vdira hladen zrak.
- Izolirajmo bojler in pipe v kleti. Kurilnice ni treba še dodatno greti.
- Ko nas zebe, oblecimo pulover, namesto da bi povišali temperaturo. Kako prijetno je lahko, ko se lahko s fantom stisnem pod odejo!
- Prenehajmo peti pod prho, ampak se hitro oprhajmo. Pojemo lahko tudi pred ogledalom
- Iz hladilnika hitro vzemimo, kar potrebujemo. Ne puščajmo vrat predolgo odprtih.
- Redno ugašajmo luči, ki jih ne potrebujemo. Navadne žarnice zamenjajmo z varčnimi. Resda so dražje, vendar porabijo manj energije in držijo dlje časa, tako da se nam denar hitro povrne.
- Televizije in računalnika ne dajajmo v mirovanje, ampak ju popolnoma ugasnimo.
- Če je le mogoče, se na pot odpravimo peš,s kolesom ali z javnim prevozom. Kadar pa se vozimo v avtomobilu vozimo varčno in varno. Ko avto stoji pri miru (npr. železniški prehod, ko čakamo na vlak), avto ugasnimo.
¤ Zmanjšajmo količino odpadkov
Vsem so všeč ugodnosti, ki jih prinaša sodobno življenje. Hkrati z rastjo našega BDP pa raste tudi količina odpadkov, ki jih proizvajamo. Izračunali so, da bomo leta 2020 imeli za 70-100% komunalnih odpadkov več. Odpadki na odlagališčih razpadajo, v zrak spuščajo metan, ki poškoduje ozon, z dežjem pa številne kemikalije, ki se spuščako iz njih, pronicajo v podtalnico in ogrožajo pitno vodo. Druga možnost je izgradnja sežigalnic odpadkov, ki pa strupene pline, ki se sproščajo po tem, spuščajo v zrak. Odpadki slabo vplivajo ne samo na okolje, pač pa tudi na zdravje ljudi.
Mi sami lahko pri zmanjšanju negativnega vpliva odpadkov pomagamo na tri načine, ki jih v angleščini poimenujejo trije r-ji (
reduce, reuse, recycle): uporabljajmo manj stvari, uporabimo jih večkrat, čim več odpadkov pa reciklirajmo. Tako jih bomo lahko spet uporabili.
¤ Zmanjšajmo porabo
- V trgovino nesimo svoje vreče.
- Jejmo hrano, ki zraste čim bliže našemu domu. Čim več pridelajmo sami, živila kupujmo na tržnici, sicer pa velja, da nakupujemo v večjih količinah in ne v posameznem pakiranju.
- Ne kupujmo izdelkov, ki so pretirano zapakirani.
- Papir popišimo na obeh straneh (npr. pisma, zapiski...).
- Kupujmo samo tsto, kar res potrebujemo: poleg tega, da bomo prihranili čas in denar, bomo zmanjšali količino odpadkov. Malo za informacijo: pri izdelavi zobne ščetke nastane 1,5 kg odpadkov, mobilnega telefona 75 kg, pri izdelavi računalnika pa kar tona in pol.
¤ Vnovič uporabimo
- Uporabljajmo "prave" kozarce in skodelice namesto plastičnih.
- Prazno embalažo uporabimo za zbiranje smeti.
- Kupujmo pisala, ki jih lahko ponovno napolnimo.
- Obleke, igrače, knjige podarimo dobrodelnim organizacijam ali družinam, za katere vemo, da so v pomanjkanju.
¤ Reciklirajmo
- Ostanke hrane, ovenele rože, pokošeno travo lahko recikliramo na kompostu, ki se je izkazal za zelo koristnega. Zemlji zagotavlja hranilne snovi, poveča naselitev koristnih organizmov v prsti (npr. deževnikov), odpravi nekatere rastlinske bolezni in zmanjša potrebo po umetnih gnojilih in pesticidih.
- Ločujmo odpadke: steklo (tako prihranimo energijo in kremenčev pesek), organske odpadke (ti predstavljajo kar tretjino naših odpadkov), plastiko (iz nje naredijo plastiko nižje kakovosti za indrustrijsko uporabo, tako prihranimo nafto). Še zlasti pomembno je, da nevarne odpadke (zdravila, baterije, akumulatorje...) odložimo na za to določenem mestu.
- Zbirajmo star papir. Ena tona starega papirja bo rešila 12 dreves; če recikliramo papir za tiskanje, ki je boljše kakovosti, pa jih bomo rešili kar 24. Recikliranje starega papirja pa prihrani tudi energijo, vodo, prostor na odlagališčih, zmanjša izpust CO2. Povrh vsega ga lahko spet uporabimo: tudi v obliki poceni izolacije, čistilnih gobic (pri čiščenju oken)...
¤ Varčujmo z vodo
Vsaka kapljica čiste vode, ki steče skozi umivalnik, pristane v kanalizaciji.
- Ko si umivamo zobe, zapirajmo vodo.
- Prhajmo se manj časa.
- Popravimo pipe, iz katerih kaplja (tako lahko odteče tudi 70 litrov vode na dan).
- Napolnimo 1,5-litersko steklenico z vodo in jo namestimo v straniščni kotliček. Tako bomo prihranili zelo veliko vode, ki vsako leto steče v kanalizacijo, stranišče pa bo delalo kot vedno.
- Nehajmo odmetavati baterije. Živo srebro, ki je v njih, bo sčasoma priteklo ven in zastrupilo vodo. Raje uporabljajmo take, ki jih lahko polnimo.
¤ Najboljši način za ekološko vzgojo je stik z naravo
Vse več prostega časa preživljamo sede, pred računalnikom in televizijo, zato izgubljamo občutek za naravo. Človek se bi naj vsaj eno uro na dan gibal v naravi. Namesto da si pogledamo eno nadaljevanko, pojdimo raje na sprehod.
in ostale. Drugače pa tudi jaz ne kupujem nonstop novih flajšk za vodo, ampak eno uporabljam več časa. Hm... to je menda vse. Aja, pa po Lj se skorej vedno vozim s trolo ali pa grem peš, če se le da.
že zdej je treba nardit neki v zvezi s tem (ker ko bo zmanjkalo nafte bo nastopila kriza).
