Sem pa spremenila mnenje... In sam upam, da se men ne bo kej tazga dogajal, da bi me en "preganju" v spanju. 
Nepojasnjeno, nerazložljivo
Slišala sm za sosedo od moje prjatlce, da je mela grozne muke v spanju, trajal je približno pol leta, in so tastari, ko so bli že čist obupani in niso vedla kaj narest, klical eksorcista. Model je baje samo stopu v tist prostor in v momentu do centimetra natančno uganu, kje v tistem prostoru je ona sedela oz.stala, ko se je to dogajal - tist "duh" pač, ki ga je punca pač videvala ponoči. Poleg ropotanja, padanja stvari, pokanja vaz in podobnih scen. Od te zgodbe naprej se mal bolj resno sprašujem o teh zadevah, prej sm bla preveč skeptična. Mislm, verjamem v reinkarnacijo, že prej sem verjela, sam vseen se mi je zdel, da duha ne more noben videt, čeprav obstaja. Sem pa spremenila mnenje... In sam upam, da se men ne bo kej tazga dogajal, da bi me en "preganju" v spanju.
Sem pa spremenila mnenje... In sam upam, da se men ne bo kej tazga dogajal, da bi me en "preganju" v spanju. "Bogovi nas spoštujejo, kadar delamo, ljubijo pa nas, ko plešemo."
Sem prebrala zadnjih nekaj strani...
Za tiste, ki hočete dokaz, naj vam povem, da si ga NE ŽELITE. Ni hujšega kot to, da se na vas prilepi nefizično telo in ne gre stran. Karkoli naredite, ne bo šlo stran in se bo posmehovalo vsem vašim poskusom, da bi ga spodili.
Lahko so seveda tudi čisto prijazni duhovi in telesa z drugih svetov. A če si nakopljene kakšno temno telo... Samo ne želite si - mogoče bo kdo uslišal vaše želje.
Za tiste, ki hočete dokaz, naj vam povem, da si ga NE ŽELITE. Ni hujšega kot to, da se na vas prilepi nefizično telo in ne gre stran. Karkoli naredite, ne bo šlo stran in se bo posmehovalo vsem vašim poskusom, da bi ga spodili.
Lahko so seveda tudi čisto prijazni duhovi in telesa z drugih svetov. A če si nakopljene kakšno temno telo... Samo ne želite si - mogoče bo kdo uslišal vaše želje.
moja zgodba:
mislim, da sem bila stara nekje okoli 5, mogoče 6 let. pa sem še imela praprababico (
).
tistega dne smo z družino sedeli za mizo in se nekaj pogovarjali. vsa druščina: babica, prababica, mama, dedek,....
in imeli smo takega luštnega črnega prička ki je imel mojo praprababico zelo rad. vse je bilo ok. kar naenkrat pa so se vrata odprla in pred vsemi nami se je pokazala neka svetla svetloba. piki (naš kuža takrat) je začel migati z repom ter lajati na svetlobo kot bi bila moja praprababica. in nato je svetloba izginila. kar tak. bum. inže je več ni bilo. piki pa je začel lajati in zaprli smo ga v hodnik.
čez 20min smo izvedeli, da je naša praprababica umrla.
in piki je nehal lajati točno takrat ko je zazvonil telefon.
pika.
mislim, da sem bila stara nekje okoli 5, mogoče 6 let. pa sem še imela praprababico (
). tistega dne smo z družino sedeli za mizo in se nekaj pogovarjali. vsa druščina: babica, prababica, mama, dedek,....
in imeli smo takega luštnega črnega prička ki je imel mojo praprababico zelo rad. vse je bilo ok. kar naenkrat pa so se vrata odprla in pred vsemi nami se je pokazala neka svetla svetloba. piki (naš kuža takrat) je začel migati z repom ter lajati na svetlobo kot bi bila moja praprababica. in nato je svetloba izginila. kar tak. bum. inže je več ni bilo. piki pa je začel lajati in zaprli smo ga v hodnik.
čez 20min smo izvedeli, da je naša praprababica umrla.
in piki je nehal lajati točno takrat ko je zazvonil telefon.
pika.
"Don't part with your illusions. When they are gone you may still exist, but you have ceased to live.”
~ Mark Twain
~ Mark Twain
Tjaska, imaš ti te izkušnje al kako? Creepy ... 
Jaz sem v osnovni šoli imela 1 teden vsako noč zaporedoma iste sanje. Ko sem se ponoči zbudila, je v temi poleg mene sedel nek moški v belem. Sem se vedno pokrila s kovtrom čez glavo, pa zaspala nazaj. Nazadnje sem se eno noč opogumila in ga vprašala, kaj hoče od mene. Pa ni bilo odziva, le da ga naslednjo noč ni bilo več. in nikoli več. Ne vem, če je kaj povezano, ampak čez kak dan po tistem je umrla moja babica.
Sicer smo pa tudi klicali duhove kot otroci. Pa se je prevrnila sveča in smo bili tako presrani, da nismo poskusili nikoli več.
Jaz sem v osnovni šoli imela 1 teden vsako noč zaporedoma iste sanje. Ko sem se ponoči zbudila, je v temi poleg mene sedel nek moški v belem. Sem se vedno pokrila s kovtrom čez glavo, pa zaspala nazaj. Nazadnje sem se eno noč opogumila in ga vprašala, kaj hoče od mene. Pa ni bilo odziva, le da ga naslednjo noč ni bilo več. in nikoli več. Ne vem, če je kaj povezano, ampak čez kak dan po tistem je umrla moja babica.
Sicer smo pa tudi klicali duhove kot otroci. Pa se je prevrnila sveča in smo bili tako presrani, da nismo poskusili nikoli več.
, me je strah zej. te teme ne odprem več 
Re: Nepojaneno, nerazložljivo
marateja napisal/-a:Ste se že kdaj vprašali, ali pa se vam je že zgodilo, nekaj česar si niste znali razložiti?
Verjamete v stvari, kot so reinkernacija, vraževernost, čarovništvo, NLP, duhove,...v glavnem teme ala Dosjeji X?
verjamem v reinkarnacijo........nekam more it duša po smrti, sej duša ne more kr umret...in to so zame potem duhovi........skupek energije umrlih duš ki še niso svojega poslanstva med življenjem opravili do konca........duhovi vsekakor obstajajo.....vendar pa spet ne tako kot jih opisujejo in poslikavajo razne knjige in mediji.......nekaj je na tem, nekaj obstaja kar nekaterim neda mirnega spanca, taki ljudje že vejo zakaj pride duša nazaj h njim.....
vraževerna sem itaq.......enkrat mi je moja mami prerokovala iz kart in mi napovedala to kar se je potem res zgodilo........ni bilo nevem kako slabo, vendar me je postalo strah, tako da od takrat naprej ne pustim več da mi prerokuje.....nočem vedt če se bo kej slabega zgodilo....
čarovništvo je pa zame res ena izmišljotina....verjamem v črno magijo, kar se tiče pa starodavnih čarovnic in njihovih zvarkov...no go.......to obstaja samo v pravljici.....in seveda obstajajo tudi vesoljci.........sigurno so nekje v gmoti neskončnosti še kakšna bitja, ki pa so pač navajena in narejena za drugačne pogoje kot so na zemlji.......tud moja mami je ko je bila mlada vidla nlp.........sm jo prašala če je bla pjana pa e rekla da ne, da je kao res bil nlp...no jest sm do tega skeptiča....verjamem in neverjamem.......lahko je bil res, lahko da ne.......nič ne bom rekla.....definitivno pa na tem nekaj je.......ampak ni to kar opeva miljone knjih+g in slik...kot vemo je današnja tehnologija tok napredna da lahko zmontiraš in retuširaš marsikaj.......zdej pa upam samo to, da jih nikol nebom vidla teh nezemljanov, ker bi me po vsej verjetnosti zadela kap.........
no sm pa jest ena tistih k majo 6 čut.....enkrat sem sanjala da so mi zobje odpadli in je bilo malo krvi in me ni nič bolelo...prašala sem mami in je rekla da neve točno kaj je pa da naj bi bilo slabo....šla sm pogledat v sanjsko knjigo in je pisal da to pomeni smrt v moji okolici........hja fajn sm si rekla...sam pol sm kr hitr na to pozabla...pa se je začelo....čez ed tedn je umrla od fotra sestriča, ki je bla naša oseda, potem sem spet sanjala in je umru od kolegice bivši ki sem ga poznala, potem sem spet sanjala je umru nek znanec, in spet sm sanjala in je umru naš dobri družinski prijatelj........in me kr vsi počas že mal čudn gledajo ko rečm da sm sanjala zobe, so že kar v stanju pripravljenosti.....eh....swej ne da kej napovedujem....samo pač podzavestno neki čutm kar se bo zgodilo.....
poznam pa tud primer pri skorajšnji sosedi ko ji je po smrti babice ob isti uri ko je mrla babica zvonila stenska ura, ki že dolgo ni delala, ni imela baterij in je veljala za pokvarjeno..imeli so jo samo za okras ker je bla ful lepa...in ko smo bli na sedmini je tud zvonila........tole je blo res scary.......no sej pol so jo vrgl stran, ker res ni mogu noben teg aposlušat.....so pa rekl, da je babica kao ene parkrat rekla zakaj ne vržejo te ure stra če ne dela.......no in je pol še opozorila ko je že umrla.......
no kšn let po tem ko i je dedi umru, mislm da sm bla v prvem letniku se je pr ns zgodil tud neki ful čudnga.....
mi mamo ful veliko hišo in tri stanovanja..no v srednjem je živel dedi in ko je umru je to ostal stricu ki pa ni živel tle in je blo stanovanje prazno.mi živimo pa na vrh....no in en večer midve z mami gledava tv v moji sobi ki gre direkt na stopnišče....in kar naenkrat bum in se sliš kot da so zaloputnla ena vrata v spodnjem stanovanju.....pa se z mami pogledava i gre mami pol dol pogledat.in je gorel luč pa vsa vrata so bla odprta in vsa okna zaprta.......še vedno se sprašujem kaj bi to lahko bilo....zgodil se je pa to lih okol te zapuščinske razprave po dedijevi smrti in sta se moj fotr pa njegov brt ful kregala čigavo bo kej ker je brt hotu met kar celo bajto.....pomoje da je dedi hotu mir narest al pa kej.....ful scary.....
nevem no........to vse skupi je res nepojasnjeno in nerazložljivo.....zdi se mi pa da bi mogl take zadevščne vzeti smrtno resno, ker se s pananormalnimi stvarmi res ni za zajebavat...kot naprimer nekateri za šalo kličejo duhove........jst se tega ne grem.......vrejamem v te stvari tko da jih nevidim in ne doživim...ker jih res nebi hotla.....šla pa bi mogoče na te seanse ki jih majo za klicanje duhov....sam bi se preveč usrala, tko da sm rajš doma in mam mir.......
no se bom še drugič kej napisla, da nebo tale moj post lih čz tri strani........
A lah sam eno mejčkeno pripombo?
Lah probaš ti take stvari mal bl berljivo napisat? Ker to da je toook pikic, brez kerekoli velike začetnice, presledkov, kšnga odstavka, mene čist odvrne od tega, da bi se spravla tole prebrat. Kašn kratek odstavek še gre, ampak take kače pa ne.
Se bo dalo?
Lah probaš ti take stvari mal bl berljivo napisat? Ker to da je toook pikic, brez kerekoli velike začetnice, presledkov, kšnga odstavka, mene čist odvrne od tega, da bi se spravla tole prebrat. Kašn kratek odstavek še gre, ampak take kače pa ne.
Se bo dalo?
Listen to the energy within. Go confidently in the direction of your dreams. Live the life you've imagined!
Hehe, ma sej ti ni treba popravljat, sam probej zdej mal bl čitljivo pisat
Verjetno bi pomagalo že če bi presledke med pikami pa naslednjim stavkom, pa tko nimimalna količina pikic. Sej jz sm tut navajena po dve, tri pikce pisat..
Hvala
Pa neham zdej z offtopici.
Verjetno bi pomagalo že če bi presledke med pikami pa naslednjim stavkom, pa tko nimimalna količina pikic. Sej jz sm tut navajena po dve, tri pikce pisat..
Hvala
Pa neham zdej z offtopici.
Listen to the energy within. Go confidently in the direction of your dreams. Live the life you've imagined!
sam ob taki uri je pa zelo "zabavno" take friki zgodbice brat.
Se mi zdi zelo zanimivo, koliko ljudi je doživel te čudne reči. Tako da se mi zdi sploh nesmiselno zanikat, da kaj takega ne bi obstajalo.
Se mi zdi zelo zanimivo, koliko ljudi je doživel te čudne reči. Tako da se mi zdi sploh nesmiselno zanikat, da kaj takega ne bi obstajalo.
Za človeka so samo trije dogodki: da se rodi, živi in umre. Ne čuti, ko se rodi, trpi, ko umira in pozabi živeti.
Jean de La Bruyere
Jean de La Bruyere
*purple bitch* napisal/-a:ok ok bom od zdej naprej.........pa tko sm se navadla pisat že na msnju in tko zdj pišm kr povsod.......bom od zdj naprej malo bolj čitljivo piala.....ampak popravlat tega pa res nebi šla.......vsaj zdele ne .......že kumi gledam........
Ti sam teh pikic ne piš več, ker je res ful moteče
How blind can you get and still have eyes?
Jaz izkušnje z duhovi nimam in je tudi ne želim imeti, ker so mi te stvari scary...verjamem pa v njih.
Edina čudna izkušnja, ki sem jo imela so bile moje sanje ... Pred 5 leti, sem sanjala, da mi je umrl dedek. Živo se še spomnim sanj kako sem hotela plavati do njega na otok, kjer je bil njegov pogreb. Uspelo mi je priti do otoka in tam je moj dedek stal zraven svojega pogreba ...
Drugo jutro, ko sem se zbudla so klicali po telefonu, da je umrl. Meni je bil taki šok ... kot, da bi se še v sanjah poslovil od mene.
Pred enim letom sem zvedela, da je imel dedek raka na pljučih vendar mi tega niso hoteli povedati. Pa saj če dobro pomislim, boljše da nisem vedela ... mi je pa žal, da se nisem tudi v živo poslovila od njega.
Edina čudna izkušnja, ki sem jo imela so bile moje sanje ... Pred 5 leti, sem sanjala, da mi je umrl dedek. Živo se še spomnim sanj kako sem hotela plavati do njega na otok, kjer je bil njegov pogreb. Uspelo mi je priti do otoka in tam je moj dedek stal zraven svojega pogreba ...
Drugo jutro, ko sem se zbudla so klicali po telefonu, da je umrl. Meni je bil taki šok ... kot, da bi se še v sanjah poslovil od mene.
Pred enim letom sem zvedela, da je imel dedek raka na pljučih vendar mi tega niso hoteli povedati. Pa saj če dobro pomislim, boljše da nisem vedela ... mi je pa žal, da se nisem tudi v živo poslovila od njega.
