Alwaleed napisal/-a:Ljubosumje, s strahom in sumničavostjo, ki iz njega izvirata, je verjetno eno od najbolj rušilnih čustev, kar jih je. Ta fenomen je pri ljudeh velik vzrok za nesrečo.
Težko me prepričaš, da človek, ki se je lotil svojega ljubosumja in ga tako ali drugače minimiziral, ni opravil napredka.
Seveda se lahko svojega ljubosumja lotiš tudi v monogamiji, brez odprte zveze ali svinganja. Ampak to je približno tako, kot če bi se učil voziti avto na modelu.
O ljubosumju - če imaš partnerja, s katerim delita vrednote in poglede na zvestobo, ljubosumje ni potrebno. Tudi to je rešitev. Seveda če nimaš kakšnih osebnostnih težav, da paranojiš brez razloga.
Alwaleed napisal/-a:kr.ena napisal/-a:Na splošno pa mislim, da je težje doseči osebno srečo, če sledimo samo svojim željam in si izpolnimo vsako. Nekatere želje so osrečujoče dokler so samo želje - če jih uresničimo, se lahko počutimo prazni in ne izpolnjeni. Jasen, čeprav banalen primer, so naše potrošniške želje. Recimo da imamo neomejeno denarja ... zadovoljstvo, ko si lahko kupimo karkoli, kar nam pade na pamet, je prav gotovo manjše, kot če moramo nekaj časa varčevati, se veliko stvarem odpovedati in si potem uresničiti eno samo željo, kajne?
Mislim, da se motiš. Tole "diši" (vkolikor kakec diši) po lažeh, ki jih ljudem prodajajo levo usmerjeni mediji v Sloveniji, ki poskušajo ljudem prikazati kapitalizem kot slab (pri čemer na njem temelji naše blagostanje) in socializem kot odrešitev (pri čemer na njem temelji naše trpljenje).
Da denar ne prinese sreče, je laž, ki ti jo poskušajo prodati zaradi ideologije. Slovenski novinarji bi verjetno najraje, da bi bili vsi revni - če bi le bili vsi enako revni.
In to seveda ne pomeni, da je vsak milijarder nujno srečen. Tudi če imaš denar, lahko imaš osebnostne probleme, ki ti srečo preprečujejo. Ampak da več denarja vodi v nesrečo, je pa propagandna laž, ki ti jo prodajajo povsem iz ideoloških razlogov.
Nisem napisala, da več denarja vodi v nesrečo. Samo to, da izpolnjevanje vseh želja ne vodi do sreče. Da prinašajo več sreče stvari, za katere se je treba potruditi. Oziroma kot je rekel Nejc Zaplotnik o poti in cilju.
Sicer sem res levičarsko usmerjena, ampak to tule nima nobene zveze z egalitarizmom ali kaj takega.
Alwaleed napisal/-a:kr.ena napisal/-a:To seveda ne pomeni, da je karkoli (moralno) narobe z željami. Mislim pa, če se vrnem na spolnost, da ni potrebno izpolniti si vsako fantazijo, da bi dosegli srečo in izpolnitev. To ni zafrustriranost, saj svoje želje priznavamo, se jih ne sramujemo (le zakaj bi se jih?), se o njih pogovarjamo s partnerjem, če ga imamo, ... ni pa nujno, da jih tudi realiziramo.
Pri spolnosti je še malo drugače, kot pri denarju. Ovire pri uresničenju želja v spolnosti običajno niso zunaj, temveč so v nas, in uresničenje fantazij pomeni razrešiti lastne notranje ovire. To pomeni rešiti konflikte, ki jih imaš sam s sabo, in to pomeni najti stanje večjega sožitja s samim sabo. Take spremembe vodijo v večjo srečo, ker razrešuješ svoje notranje konflikte.
Uresničenje fantazij lahko povzroči tudi nove konflikte. Vrednote so bistven del vsake osebnosti in nekateri vrednot ne štejemo za oviro. Zato je pomembno, da se najdejo ljudje s podobnimi vrednotami; taki imajo veliko več možnosti, da bo njihova zveza trajna in zadovoljujoča za oba (oziroma za vse, če pač vrednote dopuščajo množino pri teh rečeh).
Mnogo ljudi ima fantazije, ki so sporne za večino ljudi (seks z otroki, živalmi, skrajno nasilje, ...). Ampak fantazije same po sebi niso sporne, sporno je, če take, ki so tudi v nasprotju z zakoni, uresničiš.
Nič nimam proti homoseksualcem - hodila pa ne bi z njim, ker imava preveč različne poglede na seks.
Nič nimam proti katoličanom, ki se striktno držijo vseh enciklik na to temo - in spet si težko predstavljam, da bi bila v zvezi s takim človekom, ker se pač ne bi ujemala.
Nič nimam proti svingerjem - ampak stvar se pač ne ujema z mojimi pogledi, zato moja zveza s svingerjem ne bi bila uspešna.
Nimam ta namena prepričevati, da je monogamna zveza boljša in bolj osrečujoča, pa čeprav zame vsekakor je.
Zate je to očitno svingerstvo. Ok, ampak lahko sprejmeš, da kar je idealno za nekoga, ni nujno tudi za drugega?
Res pa je, da jaz nimam take potrebe po prepričevanju drugih, da so prav moje vrednote glede ljubezenskih razmerij in seksa najbolj prave. Ker je ena mojih vrednot tudi ta, da o svojem intimnem življenju govorim izključno s svojim partnerjem. In če kdo misli, da sem zato zafrustrirana in frigidna, me prav nič ne moti. Pomembno mi je le, da sem zadovoljna jaz sama in seveda moj partner.
Par dni me ni bilo tule in sem malo izgubila nit debate ... moj post je najbrž malo kaotičen. Ampak se mi je zdelo, da ti še moram odgovoriti.
i guess 
Bomo vidli čez neki let...
nevem, nikak mi ne gre skup.
