, pa deluje tudi karakterno po telefonu malo drugačen, kot v živo, bolj samozavesten al neki. (ok lahko da sem tle zdaj preveč zasebnih stvari povedala, samo to je moje mnenje oz opažanje, ne deljenje zaupnih infoirmacij) Pa še sem ugotovila, da po telefonu mi govori (kar se meni dozdeva) malo bolj ljubljansko, v živo pa eno drugo narečje, pa eno določeno besede reče isto kot moja cimra iz Koroške. 
Samo prejšnji teden sva pa ful preveč telefonirala, me je tako vrglo iz nekega ravnovesja/ ali sem pa premalo spala, da sem bila tako zgubljena, da sem 2 dneva pozabila telefon( službeni) doma in sem ga potem mogla it 2x iskat.- sem dobila danes nazaj svoj avto, pa če očistli so mi ga zunaj in znotraj, edino sem ugotovila da uno kolesce za premikat radio kanale pri volanu ne dela..
- da drugače se že zadnje leto skos počutim slabo. Niti ni, da samo ne bi mogla prenest, da se slabo počutim, ampak težje je delat, manj motivacije, manj sem osredotočena, skos me kaj drugega skrbi in potem, ko se ti zdi, da tam nisi dovolj dober, je še slabše vse skupaj.
Me paskrbi glede veliko posdročij, v bistvu je res le par stvari, kjer me nič ne skrbi, mogoče so to, da sem zdrava, da nimam več prehranjevalnih motenj in sem si fizično ok, s prijatelji sem zadovoljna, čeprav nimamo toliko stika, ampak ko se vidimo, kako se razumemo mi je vse ok, pa na splošno imam z ljudmi dobre odnose, v službi je vsak zaposlen s svojim delom, se ne veliko ukvarjamo drug z drugim, ampak med nami je neka pozitivna energija, čeprav lahko nismo vsi zadovoljni s to službo ali plačo, razumemo se dobro... Razne stvari, ki me skrbijo, za nekatere se kdaj niti ne zavedam, da me, so finance, pač ful je težko biti sam in karkoli finančno doseči in v najemu, potem zdravje staršev, tudi za strica, me je zaskrbelo zdaj na rojstnem, da bi mi starši umrli, potem ena večja stvar je tudi odnos z bivšim, zelo je težko, ko ti je bil nekdo veliko let, ne vem ali 6 ali 7 najbližje in potem kar naenkrat popolnoma, popolnoma, popolnoma prekine stik s tabo in ne odgovarja na nič več.
To se spomnem še iz neke psihologije, ne vem ali sem kje sama brala ali je bilo mogoče iz gimnazije, da je tudi za otroke najbolj psihično škodljiva stvar, če so ignorirani...(ok verjetno so še hujše kakšne spolne in druge zlorabe vseeno)...
- ja pri terapiji je pa res tako, da je 1 ura premalo na teden, meni vedno, čisto vsakič zmanjka časa, da bi povedla, vse kar mislim.
Ampak 50 ur, kar je nekdo omenjal, koliko bi rabil, je pa tudi v denarju že ene par tisoč najbrž (v času enega leta ali malo več kot enega leta, ne naenkrat vseeno). Ne vem, lahko kaj pomaga, ampak definitivno ne hitro.
Še huje - drugi so ji (bolj) všeč 
sej moja mama drgač sploh ni tolk slaba kakor zadnje čase jo "opravljam"
, no ja, js ne vem, če je sploh tip tipov, ki je meni všeč na tinderju, zelo možno, da ne. 
, sem si končno provala naredit tinder. Ma pol stvari ne štekam, pa dosti stvari si morem še dodat. V bistvu si sploh še nisem nastavila nič katere starosti me zanimajo in tinder mi avtomatično meče ven samo 25 - 29, pa en 35 Italjan je bil zraven. Pa noben ne zgleda nič kaj slab, vsi kar dobro. 
)