O moj bog. Dva tipa, ki sta oba v svojih dvajsetih, morata na "svojih" psih preizkušati tako primitivne finte. Da crkneš. Ko pri tej starosti dobro vemo, da pes veliko bolje sliši od človeka, da so petarde prepovedane in da je to idiotska poteza, sploh od nekoga, ki se ima za ljubitelja živali. In to govorimo o eni izmed bolj učljivih pasmah in to o psu, ki je en izmed (če ne najbolj) poslušnih psov, ki sem jih kdajkoli videla, ki je na kavč prišel komaj ko sem ga poklicala in to po zaslugi Lastnika in ne tistega, ki mu meče petarde. Bolano. Priznam, da:
-zaradi podobnih zgoraj opisanim je moji prijateljici pred novim letom izginila psička, ki je bila (do takrat) neobčutljiva na poke. Saj pravim. Bolano. In na račun poka je potem ostala brez psičke, ki ji je predstavljala člana družine. In točno vem kako se počuti. Mene še vedno stisne, ko se spomnim na svojo lubico in jo še vedno pogrešam.
-upam, držim pesti, ma res, vse kar je možno, da nama s prijateljico rata. To bi bilo ono res. Epic. Pa lahko ob tem mirno pustim London in vse ostalo ob strani, ker je neprimerljivo.
-je bilo za novo leto noro fajn. Velika družba, kuhati nisem rabla... edini minus je bil ta, da smo šli potem okrog voščit in sem imela obute pete. Previsoke. Na koncu sem okrog hodila v usnjeni oblekci in 45 adidaskah. Vsaj narežali so se mi

-če se še enkrat zgodi, da gremo ven in se mislijo ene izmed babnic politi s parfumom, bodo šle pešaka. Večer se je namesto z veseljem začel z glavobolom in skoraj slabostjo. Fuj jih naj bo

Je pa vse skupaj malo popravil en "kolega", ki me je kar presenetil s svojim obnašanjem. Na pozitiven način
-nič ne bo z živolovko, ker mi je maček pred vrata nastavil miš. Nič se ni igral z njo, je premetaval ali karkoli. Pa naj še kdo reče, da je moj maček notranji debeluhar

,
-zavidam
Exit za tattoo. Jaz bi tudi. Je kar malo tragikomično, da sem stara 24 let in se moram držati hišnega pravila, ki se glasi : "Dokler nimaš šihta in ne živiš za sebe, tattoo odpade." K temu se še štejejo piercingi, da ne pozabim. Ah ja
-
daydreamer, alu folija pomaga. Nastaviš jo tam, kjer hodi in ne bi smel, pa ga bo minilo. Naš je enkrat skočil na pult na folijo in je zdaj mir, prej pa si mimogrede slišal *biiip biiip* od steklokeramične plošče, ker se je gospod usedel nanjo.
-mi je ful simpatično, ko me en konstantno kliče Mani. Verjetno zato, ker sem nenavajena

.
The world is as you are.