@mrha - no kle se pa strinjava


claire napisal/-a:pa saj fora morja z dojenčkom ni da bi otrok tam užival, če itak ne ve kje je. gre za starše. da se oni malo sprostijo.
  Tud ostali imajo pravico do sprostitve in miru... Ravno v tem je point, da greš potem nekam, kjer je pač primerno za vreščeče mladiče, kar so pa itak tud že ostale napisale 
 Saj jih ni treba imet doma zaprtih, vsaj večina ni tega rekla  


. Sicer pa nismo šli takrat ko je bilo zunaj 40stopinj. Kot starš imaš intuicijo, kdaj lahko kaj počneš in kdaj ne. Moja punčka je taka, da ne joka, hvalabogu. Zna se samo jezit, kar je daleč od histeričnega dretja kar vi opisujete.
 Kaj in kam gre kdo z otrokom pa se mora vsak pri sebi odločit. 


 


black_ariella napisal/-a:A otroke se ponovem "vlači s sabo"?? Grda fraza! Kot da bi otrok bil neka smet, al pa nek predmet, ki se te tesno drži, pa ga pač moreš met nekam s sabo.
Otroka vzameš s sabo, ker je del tebe, ker imaš družino, ker ga imaš rad. Dokler pa razmišljate, da se otroci "vlačijo s sabo", pa res tudi jaz upam, da še dooolgo ne boste imeli otrok. Tudi otroci (čeprav so še majhni, pa ne vejo prav za sebe) si zaslužijo neko spoštovanje in ljubezen (in njihovi starši bi naj bili prvi, ki bi jim to nudili).
 To se reče pogovorno, npr. da ena ženska povsod vlači fanta s sabo / vlači prijateljice s sabo po trgovinah / vlači psa v trgovine... pa nihče ne misli, da so zdaj ti ljudje in živali kaj manj vredni, to je pogovorni glagol. In ja, enako se ga lahko uporablja tudi za otroke, če komu paše, ne vidim razloga, zakaj ne, so ljudje tako kot mi vsi  
  Tako da če je otrok nagnjen k takemu obnašanju, je seveda treba spoštovat okolico in ga temu primerno obravnavat / ne izpostavljat takim situacijam, za katere veš, da bodo velike težave z njim.
  Zato me je to v prejšnjih postih pač zmotlo.
)
dot napisal/-a:barbie_girl_85 napisal/-a:ko bo znal pokazati, koliko je star, pozabi na mir. takrat šele ne bo niti m od miru (lulanje na brisače ničhudega slutečih turistov, probavanje, do kam seže moč joka, brezglav tek in zaletavanje v ljudi...). Dojenčki so dost bolj nemoteči
Omfg, to se sliši kot opis psa... mislim, da je vse to zelo odvisno predvsem od značaja človeka (tj. otroka) in tud vzgoje, jaz npr. ne poznam nikogar, ki bi to počel, vključno z mano
 Ok, ušlo mi je verjetno kdaj kot vsakomur, ampak tisto se je meni bralo v stilu, kot da bi otrok to storil namerno iz objestnosti. Lovila se nisem nikoli in nikdar (razen ene parkrat pod prisilo v šoli, lol), take stvari sem sovražila oz. so se mi zdele brezvezne. 
 
  Pa bila sem in še vedno sem zelo miren / odmaknjen človek, tako da ja, je odvisno tudi od značaja osebe. Ampak ok, jaz itak nikoli nisem bila povprečen mladič, tko da verjmem, da številni so taki kot v opisu. Ne vidim pa potrebe po režanju / užaljenosti, menda je povsem jasno, da je obnašanje človeka odvisno tudi od njegovega značaja že v rani mladosti in da nismo vsi skopirani  