ne bi vas rada prosila za nasvet, ker nasvet pri tem ne pomaga, rada bi samo povedala zgodbo in slišala kakšno mnenje, ker tega ne morem povedati nikomur, niti najboljši prijateljici.
stara sem 22 let in s fantom sva skupaj že skoraj 4 leta (pri njemu si urejava stanovanje). Pred enim letom in pol sem začela delati v enem manjšem motelu v restavraciji in baru, ker sem za sodelavca dobila fanta, ki sem ga poznala
že od majhnega. Bil mi je že takoj ZELO všeč, ker je resnično lep. zmerom, ko sva šla na cigareto ali kavo, sem čutila mravlinčke. ampak ostal je le v mojih sanjah, nikoli nisem ničesar poskusila, niti on, čeprav sva dostikrat bila kje sama. ampak imela sem fanta in ponavadi me je, če ga nekaj dni nisem videla, minilo.
Letos oktobra se je spet začel faks in sem pustila to službo, ker nimam več časa. pozabila sem ga in gnusila sem se sama sebi, kako sem sploh lahko pomislila da bi karkoli z njim imela.
Naneslo pa je na to, da so na božični večer imeli v tem motelu zabavo in me je šef prosil če bi lahko delala s tem fantom, ker ostalega osebja kar ni. no, res sem mu prišla pomagat streči pijačo, z mano je bil tudi moj fant.
okoli ene ure zjutraj sva se s fantom skregala češ da se sodelavec ves časi vrti okoli mene, nardl me je (v štirih leih se še ni drl name) in šel domov. bil je zelo vinjen.
jaz sem nato postala nikakva, ni se mi več dalo ukvarjati z ničemr, najraje bi šla domov, ampak sem morla ostati do konca, saj nisem želela zaj* sodelavca. Sodelavec je opazil mojo slabo voljo, povedala sem mu kaj je bilo (že večkrat sva se s fantom skregala zaradi njega, ker so stranke govorile da se skrivaj sobivava, ampak se RES nisva in nič) in začel me je tolžiti.. s pijačo..
postala sem boljše volje, plesala, pila, se smejala.. okoli štirih zjutraj so gostje počasi začeli odhajati. ko so vsi odšli sva morala s sodelavcem use pospraviti.. ampak začela sva plesati, sama, čisto počasi.. nikogar več ni bilo.. bilo je le še vprašanje časa kdaj se bo zgodilo. pa se ni.
nato sva pospravila, nakar sodelavec predlaga da prespiva v eni izmed sob v motelu. privolila sem, sploh nevem zakaj. šla sva s sobo zraven šefa in njegove žene, nihče ne ve da sva prespala tam, prepustila sem se njegovim objemom, poljubom, use kar sem storila je bilo to, da sem preprečila spolni odnos.
problem je, da ob tem, ko sem prevarala fanta nisem čutila niti malo slabe vesti, ni malo mi ni žal, niti kanček sramu?? sploh ko sem bila cel božič sama, mi je bilo še manj žal. še enkrat bi storila enako kot sem. joj, po eni strani se gnusim sama sebi, ker sem vedno bila PROTI varanju, ampak..
s tem sodelavcem ne bi nikoli imela zveze. čeprav mi je zelo všeč.
fant ne ve ničesar, šef ne ve ničesar (čeprav so na vzglavnikih najbrž sledi pudra, ker nisva preoblekla postelje, ampak samo pospravila nazaj...), nihče ne ve ničesar. veva le jaz in on. on bo tiho. če bi to prišlo na dan, se me odrečejo use prjateljice, cela moja in njegova družina.. življenja brez fanta si ne predstavljam, je moja opora, je družinski človek... skratka.. ne zasluži si, da mu lažem.
sploh sem čisto zmedena, en teden sem zadrževala v sebi, ampak nekomu moram povedati.. bojim se da se bo s tem (bivšim) sodelavcem to nadaljevalo (čeprav si po eni strani to tudi želim). s sodelavcem sva se po dogodku videla še naslednji dan, samo 5 minut, da sem mu rekla naj nikomur ne omenja.. od takrat ga nisem več videla, slišala.. najraje bi ga poklicala, pa.. saj sploh nevem.
Lep pozdrav od Horusa 
Kaj naj pa rečemo?
In popolnoma istega mnenja sem kot vsi ostali..sama si zajebala in to popolnoma po nepotrebnem..jaz bi kot prva že šla za svojim fantom, ko je odšel..ker si prav predstavljam njegove občutke, ko se je sodelavc okoli tebe vlekel(še posebej na dano situacijo, kar se je potem zgodilo)..Anyhow, povej mu.
.