Matura [Združena tema]
PRISLOVNODOLOČILNI ODVISNIKI:
a) Krajevni odvisnik
Nanaša se na kraj dogajanja - Kje, kam, kod, od kod + oziralni zaimki.
Kjer se križata glavna in stranska cesta, se je zgodila nesreča.
b) Časovni odvisnik
Nanaša se na kraj oziroma čas dogajanja
Ko, kadar, potem ko, preden, dokler …
Komaj smo se ulegli, že se je zaslišal zunaj ropot.
c) Načinovni
Izraža način - kako, na kakšen način
- Pravi način: Odšel je, ne da bi pozdravil
- Primerjalni: Kolikor znaš, toliko veljaš
- Posledični: Bilo je mrzlo, da je drevje pokalo
- Izvzemalni: Izpolnil je dolžnost, le da nerad
č) Vzročni (vzročnostni)
Nanaša se na vzrok
Ker, ko
K zobozdravniku sem šel, ker me je bolel zob.
d) Namerni
Nanaša se na namero (»čemu/s kakšnim namenom?«)
Da
K zobozdravniku sem šel, da bi mi izruval zob.
e) Pogojni:
Nanaša se na pogoj (pod katerim pogojem).
Če, ko, da/ako (starinski)
Če boš dosegel normo, boš tekmoval na državnem tekmovanju.
f) Dopustni
Nanaša se na pogoj ali dopustnost (kljub čemu).
Čeprav, čeravno, dasi, dasiravno
Čeprav je deževalo, so odšli na izlet.
g) Odvisnik ozira (ozirni)
Ko gre za denar, ne pozna milosti (»glede na kaj?«)
vir
a) Krajevni odvisnik
Nanaša se na kraj dogajanja - Kje, kam, kod, od kod + oziralni zaimki.
Kjer se križata glavna in stranska cesta, se je zgodila nesreča.
b) Časovni odvisnik
Nanaša se na kraj oziroma čas dogajanja
Ko, kadar, potem ko, preden, dokler …
Komaj smo se ulegli, že se je zaslišal zunaj ropot.
c) Načinovni
Izraža način - kako, na kakšen način
- Pravi način: Odšel je, ne da bi pozdravil
- Primerjalni: Kolikor znaš, toliko veljaš
- Posledični: Bilo je mrzlo, da je drevje pokalo
- Izvzemalni: Izpolnil je dolžnost, le da nerad
č) Vzročni (vzročnostni)
Nanaša se na vzrok
Ker, ko
K zobozdravniku sem šel, ker me je bolel zob.
d) Namerni
Nanaša se na namero (»čemu/s kakšnim namenom?«)
Da
K zobozdravniku sem šel, da bi mi izruval zob.
e) Pogojni:
Nanaša se na pogoj (pod katerim pogojem).
Če, ko, da/ako (starinski)
Če boš dosegel normo, boš tekmoval na državnem tekmovanju.
f) Dopustni
Nanaša se na pogoj ali dopustnost (kljub čemu).
Čeprav, čeravno, dasi, dasiravno
Čeprav je deževalo, so odšli na izlet.
g) Odvisnik ozira (ozirni)
Ko gre za denar, ne pozna milosti (»glede na kaj?«)
vir
Em jaz tud mam eno vprašanje- te tvorjenke mi nikakor ne grejo (razumljivo mi je, ampak nikol ne uganem vseh-kere so izpeljanke, zloženke in sestavljanke.. sklop je pa tako ali tako to, kar damo vedno samo skupaj, brez obrazil a ne?)
v glavnem te prve tri mi delajo probleme, zame so vse iz ene besede z obrazilom na desni izpeljanke. Sestavljenke in zloženki pa pač nekaj vmes in na začetku??
prosila bi, če mi katera ki to zna razloži.. hvala

v glavnem te prve tri mi delajo probleme, zame so vse iz ene besede z obrazilom na desni izpeljanke. Sestavljenke in zloženki pa pač nekaj vmes in na začetku??
prosila bi, če mi katera ki to zna razloži.. hvala


bloom* napisal/-a:Em jaz tud mam eno vprašanje- te tvorjenke mi nikakor ne grejo (razumljivo mi je, ampak nikol ne uganem vseh-kere so izpeljanke, zloženke in sestavljanke.. sklop je pa tako ali tako to, kar damo vedno samo skupaj, brez obrazil a ne?)
v glavnem te prve tri mi delajo probleme, zame so vse iz ene besede z obrazilom na desni izpeljanke. Sestavljenke in zloženki pa pač nekaj vmes in na začetku??
prosila bi, če mi katera ki to zna razloži.. hvala
Jst sm si zapomnla tko, da sm si zapomnla festival Sziget, ki je na Madžarskem (ga poznaš?

In sicer, S-Z-I. Sestavljenje, zloženke, izpeljanke. Sestavljenke majo predpono (prehod), zloženke imajo medpono (vlakovodja), izpeljanke imajo pripono (ježek)
To se prav, gredo v vrstnem redu SZI

Ne poznam (še
)
Kako pa je lahko potem npr. ledolomilec zloženka? (če dobi -o-)
In sopihati izpeljava? (če dobim iz so- + - pihati)
In avtokarta zlaganje? (če dobi -o-)
OMG!!!!! Zdaj med pisanjem sem vidla da mam na izpiskih zamenjano!!!
ni čudno da mi pol vse narobe pride jej jej
pa sej to se lahko samo meni zgodi.. zdaj morem še enkrat rešit naloge da vidim če kapiram

Kako pa je lahko potem npr. ledolomilec zloženka? (če dobi -o-)
In sopihati izpeljava? (če dobim iz so- + - pihati)
In avtokarta zlaganje? (če dobi -o-)
OMG!!!!! Zdaj med pisanjem sem vidla da mam na izpiskih zamenjano!!!
ni čudno da mi pol vse narobe pride jej jej

pa sej to se lahko samo meni zgodi.. zdaj morem še enkrat rešit naloge da vidim če kapiram

lolika11 napisal/-a:"Vabljivo predstavite poljubno turistično središče. Predstavitev naj bo subjektivna..."
Takšno je bilo navodilo v maturi 2007. Zanima me kako oblikujem glavo besedila? Je to tko kot pri vabilu? Pomoje ne...
Prvo kot prvo ne vem zakaj bi blo kot vabilo, ker je predstavitev .... Ko sem jaz reševala sem napisala naslov potem pa opisovala eno mesto in predstavila pet turističnih izzivov (glede športa, zabave, kulture...). Ker je subjektivno moreš napisat svoj odnos do tega kar predstvljaš, vsaj jaz sem tak naredla.
Kopiran ocenjevalnik s te mature:
Zgradba: do 2 točki
• Ustrezna oblika (naslov, odstavčnost in podpis nista nujna): 1 točka
• Ustrezen obseg: (± 15 besed): 1 točka
Vsebina: do 12 točk
• Ustrezen naslov besedila ali nagovor naslovnika (pritegnitev naslovnika/vzbuditev
pozornosti): 1 točka
• Vabljivo in prepričljivo predstavljenih pet turističnih izzivov/koristi (npr. narava, kultura,
hrana, zdravje, notranji mir, osebna rast): do 10 točk (samo za navedbo izzivov do
5 točk)
• Poziv/nagovor na koncu besedila: 1 točka
Slogovna ustreznost: do 5 točk
Za ustrezno jasnost, jedrnatost, primernost po 1 točko, za živost/duhovitost 2 točki.
Jezikovna pravilnost: do 6 točk
Za vsako napako se odbije 1 točka, do 0 točk.
25 točk
Primer konkretnega besedila: Na pragu besedila 1, 1999: 107 oziroma 103
Hmm... Na primer vodomet je po besedotvorni podstavi vod-o-met, torej je zloženka. Če deluje isti princip, je tudi avtokarta (avt-o-karta) zloženka, ampak nisem prepričana, ker take tudi mene begajo. Pri sklopih je tako, da so bolj take "nepovezane" besede skupaj dane (oče-naš, se-ve-da). Kaj pa vem, ne me držat za besedo.
Pri naglasnih tipih si pomagaj tako, da postaviš besede v vse sklone in vidiš kako se ti premika naglas ali pa ostaja ves čas na končnici ipd.
Glagol je prehoden, če rabi zraven predmet, npr. pišem pismo, zaupam mami, kosim travo.
Neprehodni so večinoma glagoli premikanja in stanja (grem, hodim, stojim, spim) pa tudi sneži in dežuje.
Pri naglasnih tipih si pomagaj tako, da postaviš besede v vse sklone in vidiš kako se ti premika naglas ali pa ostaja ves čas na končnici ipd.
Glagol je prehoden, če rabi zraven predmet, npr. pišem pismo, zaupam mami, kosim travo.
Neprehodni so večinoma glagoli premikanja in stanja (grem, hodim, stojim, spim) pa tudi sneži in dežuje.