Ali se čutite perspektivne?

[Gost]

Navzven sem verjetno zelo perspektivna, v sebi pa še ne vem točno, kam me bo pot zanesla na poklicnem področju. Nimam točno določenih želja in niti ne vem, če jih bom kdaj imela, ker od malega ne sanjam o ničemer v zvezi s poklicem. Še najlažje bi mi bilo, če poklici sploh ne bi obstajali

Trenutno sem v fazi pospešenega razvijanja svojih hobijev, ker če ne drugega želim ob mirni, nekarierno naravnani službi, vsaj notranje blesteti in biti izpopolnjena z nečim, kar mi ne bo nujno prinašalo denarja, ampak mir v duši ... Recimo

[nikaragua]

jez bi pa zase nekak rekla da mi posel s katerim se ukvarjam fulll ratuje. da sm za svoja leta ze fulll velik dosegla. dejansko se pa sam bojim da tega tempa nebom mogla spelat. da bom pregorela!!!

za sluzbo pa posel se pa ne bojim... nekak se mi zdi da hujsa k je recesija bols mi gre... vsaj neki ker ni enostavno delat po cele dneve.

[Mrs Beauty]

Jaz se počutim perspektivno, kar je povezano z mojimi ambicijami. Sicer nisem ena takih, ki bi že od majhnega gojila željo za nek poklic oz. bi se z nečim ukvarjala že od nekdaj, pač pa sem skozi različna obdobja v svojem življenju delala različne stvari, vedno znova preizkušala nekaj novega, ker le tako lahko ugotoviš kaj te zares veseli. To, kar me zares veseli (je v bistvu več stvari, a še vedno toliko, da lahko naštejem na prste ene roke ), bom delala zase, za svojo dušo oz. kot hobi, ker se zaslužit s tem ravno ne da najbolj... Izobrazba pa je tako ali tako relevantna stvar. Mislim oz. upam, da sem na dobri poti, da postanem (poklicno) kar si želim in kjer ne bo kakšnih večjih vprašajev glede solidne plače. At least something v tem norem svetu... Če me to zares veseli, pa bom videla šele takrat, ko bom dobila prvo službo na tem področju.
Drugače pa lahko zase povem, da četudi v šoli nisem nikoli kaj dosti sodelovala na kakršnih koli tekmovanjih, krožkih ipd., sem bila aktivna na izvenšolskih področjih, torej tam, kjer sem se našla in nisem imela občutka, da "nekaj moram narediti oz. izpeljati do konca", pač pa sem tam bila zaradi sebe, svojih interesov, pa sem vseeno vztrajala, pa še spoznala dosti novih ljudi! V življenju je važno to, da si vztrajen na področju, ki te zanima in da nisi pasiven, da ti ni vseeno.

[Mrs Beauty]

v življenju me zanima milijon stvari, veliko sem hodila na poletne šole, tabore, vse živo delala, tudi kot prostovoljka, hodila sem na svašta tečaje... treba je ves čas delat na sebi, to jst skoz govorim. že na faksu je treba pokazat zagnanost in ambicije. če ti študij dejansko leži in če ni največja napaka v tvojem življenju seveda
današnji časi res niso rožnati, ampak zase vem, da če si ne bi dobila v sloveniji službe, bi šla pa v tujino. nekaj bi že našla. sploh za mladega človeka po moje ne bi smel bit problem dobit službe, sploh če je pripravljen delat!

Dejansko se lahko poistovetim s tabo oz. tem, kar si napisala. Kot bi brala svoje besede... edino, česar se ne poslužujem, je branje strokovne literature s področij, ki me ne zanimajo. Berem tisto, kar moram v okviru učenja, izven tega pa berem tisto, kar mi prvo pride pod roke oz. kar me pritegne in je lahkotno branje. Poleti bo spet več časa, da bom brala...

[Vagabund]

O tem, ali si prerspektiven ali ne, odločajo/ocenjujejo drugi, ne ti. Nihče ni sposoben videti samega sebe v realni luči (dober primer tega je Damjan Murko, ki se promovira kot slavček). Drugače si pa perspektiven takrat, ko k tebi pristopi profesor (ali kakšna druga oseba, ki te pozna samo preko dela) in ti ponudi službo. To se meni osebno zdi največje priznanje.

[Vagabund]

O tem, ali si prerspektiven ali ne, odločajo/ocenjujejo drugi, ne ti. Nihče ni sposoben videti samega sebe v realni luči (dober primer tega je Damjan Murko, ki se promovira kot slavček). Drugače si pa perspektiven takrat, ko k tebi pristopi profesor (ali kakšna druga oseba, ki te pozna samo preko dela) in ti ponudi službo. To se meni osebno zdi največje priznanje.

[PennyBell]

Seveda se.

Če si nekaj močno želiš, se trudiš in nekaj delaš v tej smeri, se ti 1ooo% odprejo nove poti. In uspeš.

[***Ally***]

Zanimivo vprašanje..
..ko sem bila še v srednji šoli, sem se počutila zelo perspektivno. Točno sem imela zastavljen načrt, kako bom šla na fax in tam najprej dobivala same super ocene, potem postala mlada raziskovalka in enkrat v končni fazi prof. No kasneje so me začele zanimati druge stvari, še bolj pa me je potrlo dejstvo, da so tisti, ki so imeli zagotovljene službe, delali veliko bolj na easy vse skupaj, pa ne mislim da so bili priviligirani, ampak da so porabili dosti manj živcev v smislu "saj se mi ni treba gnati, job me itak čaka". No zaradi tega sem se začela vedno bolj oddaljevati od faksa in iskati neko svojo smer..zaenkrat jo vidim v podiplomskem študiju. Drugače se v smislu sposobnosti počutim kar perspektivna, problem bi lahko nastal zgolj iz tega, da se stvari hitro naveličam in potem postanem lena.