Zanimiva e-pošta

[Boris]

Preveč ste napisali v teh parih urah, bom odgovorila samo na tole.

jullia_ in ryu10kyu!


Vidva partnerju težko zaupata osebne stvari. Hkrati pa si želita, da bi se s partnerjem med seboj razumela. Kako ocenjujeta stopnjo takega zaupanja?

Moj fant je vedel geslo mojela maila (zdaj nisva več skupaj in je spremenjeno ). Vedel je geslo mojega računa na računalniku, kadarkoli bi se lahko na daljavo povezal in mi prebrskal vse. Tudi mobitela nisem nikoli nosila s seboj na stranišče. Ampak vse to zato, ker sem bila mnenja, da tega ne bo izrabljal in v udobju domače dnevne sobe prebiral moje elektronske pošte, ki ni namenjena njemu.
Poleg tega sem že napisala, da sem mu osebne stvari sama zaupala, marsikatero.
Torej svojo stopnjo zaupanja ocenjujem kot ustrezno

Potem si mnenja, da bi lahko kaj izgubila, če bi on prebiral tvojo el. pošto.
Če ne bi bila takega mnenja, bi ti namreč ustrezalo, da jo bere.

Torej si bila mnenja, da mu gre zaupati le geslo e-pošte, ne pa vsebine te pošte.

Drži ali ne drži?

Na moji lestvici zaupanja je tako zaupanje povprečno.

Jaz npr. vem, da bi moral za vsako nanizanko StarGate Atlantis plačati. Ogled je namenjen tistim, ki plačajo. Jaz pa jo enostavno snemem z neta z bittorent programčkom. Gledam stvari, ki mi niso namenjene, ker mi paše in ker imam od tega korist, škode pa nikomur ne povzročam s tem. Celo koristim komu, ker to nanizanko cenim in širim njihovo dobro ime. Če lahko jaz gledam stvari, ki mi niso namenjene, lahko tudi drugi gledajo moje maile, če s tem ne povzročajo komu škode.

[jullia_]

Ja, izgubila bi pregled nad tem, koliko on o meni ve. Nimam težav z zaupanjem osebnih podatkov fantu, težave imam s tem, da bi jih on sam pridobival brez moje vednosti, to je razlika.
Ti boš zdaj rekel, da to ne bi bilo brez moje vednosti, ker sem mu sama dala geslo, ampak v resnici bi bilo, ker mu geslo ni bilo dano zato, da bo prebral cel arhiv in sem več let živela v prepričanju, da tega ne počne. Ravno tako, kot sem mu zaupala, da ne "vohuni" za menoj pri mojih prijateljih.

Temu bi lahko rekla razlikovanje med spoznavanjem mene in spoznavanjem z menoj.

[Boris]

Ljudje znamo biti včasih prav pretirano navezani na svoje zapise. Moj mail, moj sms, moja prijateljica, najin pogovor, moja tajna,... Mene kot človeka, ki Soustvarja, tak odnos zgolj omejuje, zato odrekam koncept moje moje moje moje moj moji. Najin, naš!

[Boris]

Ja, izgubila bi pregled nad tem, koliko on o meni ve. Nimam težav z zaupanjem osebnih podatkov fantu, težave imam s tem, da bi jih on sam pridobival brez moje vednosti, to je razlika.
Ti boš zdaj rekel, da to ne bi bilo brez moje vednosti, ker sem mu sama dala geslo, ampak v resnici bi bilo, ker mu geslo ni bilo dano zato, da bo prebral cel arhiv in sem več let živela v prepričanju, da tega ne počne. Ravno tako, kot sem mu zaupala, da ne "vohuni" za menoj pri mojih prijateljih.

Temu bi lahko rekla razlikovanje med spoznavanjem mene in spoznavanjem z menoj.

Razumem, torej sem si prav razložil. V ozadju tega je strah in nemoč. Nič nenavadnega, tako funkcionira večina.

[iluzija]

Razumem, torej sem si prav razložil. V ozadju tega je strah in nemoč. Nič nenavadnega, tako funkcionira večina.

Pa naj bi bilo s tem kaj narobe? Dobro vemo, da bodo naša življenja vedno bolj nadzirana s strani neznancev in se mi zdi popolnoma razumljivo, da se tega bojimo.

[Boris]

Razumem, torej sem si prav razložil. V ozadju tega je strah in nemoč. Nič nenavadnega, tako funkcionira večina.

Pa naj bi bilo s tem kaj narobe? Dobro vemo, da bodo naša življenja vedno bolj nadzirana s strani neznancev in se mi zdi popolnoma razumljivo, da se tega bojimo.

Tu ni govora o prav in narobe. Govorimo o samoizpopolnjevanju in pridobivanju zaupanja, moči, izboljševanju odnosa. Lahko se zadovoljiš na nivoju, kjer s partnerjem seksaš s kondomom, da ne bi slučajno staknila kakšne bolezni, in daš potem partnerja en dan, ko je še mlad, na krvne in urološke preiskave, si za 1 dan zagotoviš njegovo zdravje, daš zamrzniti njegovo seme in daš potem en dan, ko boš v poznih tridesetih pripravljena na dete, tisto 10 let staro seme iz varnostnih razlogov kar doktorjem v roke, naj te oni z njim oplodijo. Tudi s takim zaupanjem morda ni nič narobe. Lahko pa gradiš na zaupanju. Jaz govorim o tem, kako lahko zaupanje izgradiš do te mere, da je strah pred tem, da bi tvoj partner bral tvoje maile tudi takrat, ko nisi poleg njega, nesmiseln. Dovoliš mu brati kar koli želi, če seveda sploh želi.

Ugani zakaj se jaz tega ne bojim.
Ti ponudim par opcij - ne bojim se, da bi punca (tudi ko me ni zraven) brala moje maile:
- ker sem zaveden in naiven in nikoli ne sumničim, torej imam pretirano in neupravičeno zaupanje v druge ljudi
- ker sem histrionik in se rad izpostavljam, ne zdržim brez tega, želim, da se o meni govori
- ker precenjujem stopnjo medsebojnega zaupanja in sem zaljubljen, zaslepljen in se niti malo ne zavedam, česa vsega je sposobna moja punca
- ker sem dobro preučil možnosti, kaj se lahko slabega zgodi, in vidim, da bi bil kos morebitnim težavam, čeravno zelo dvomim, da do njih lahko pride
- ker sem toliko povezan s punco, da je najino zaupanje zraslo do te mere, da ji lahko povem vse o moji zgodovini, pa če sem poleg ali pa če me ni
- ker sem narcis in imam sebe za nekaj več, čeravno nisem več, in si domišljam, da imam veliko večjo moč, kot jo dejansko imam
- ker imam ustrezno naravnano samopodobo in dobro ocenjujem svoje sposobnosti in včasih o tem po cele dneve razmišljam

Kaj od zgornjega drži?

[kr.ena]

Nimam težav z zaupanjem osebnih podatkov fantu, težave imam s tem, da bi jih on sam pridobival brez moje vednosti, to je razlika.

Tako nekako. Pri nama ni skritih stvari, kar pa seveda ne pomeni, da sem prebrskala vse predale v stanovanju, kjer živi že več kot 20 let (še predno sva se spoznala). Če bi pregledoval maile in hitro odprl drugo stran, ko pridem zraven, bi mi to zgledalo čudno. Tega ne počne, ampak to ne pomeni, da se bom postavila za njegov hrbet in brala skupaj z njim. Ali šla brat mejle, ko ga ne bo doma (kolikor ga poznam, ima še vedno isto geslo kot pred meseci, ko me je prosil, da mu nekaj pogledam, ker ga ni bilo doma - in takrat sem seveda pogledala samo tisti mail, za katerega me je prosil)
Enako je z mobitelom - ne predstavljam si biti s tipom, ki bi obsedeno skrival svoj mobi in se ne bi ločil od njega niti, ko gre scat. To, da ga pušča okrog brez problema, pa seveda ne pomeni, da sem kdajkoli gledala noter.

Fora je v tem - veš, da bi lahko, ampak tega ne počneš. V eni omari, kjer so moje stvari, razni dokumenti, papirji itd. je tudi moj dnevnik iz najstniških let in kup pisem in slik od bivših. Mi še na misel ne pride, da bi morala to zažgati ali zakopati na vrtu ali spraviti v sef. Pričakujem pa, da on tiste omare sploh ne odpira, ker nima kaj iskati tam. In če bi slučajno naletel na to in ugotovil, za kaj gre, verjetno tega ne bi šel brat v detajle. Kako je lahko nekomu zanimivo, kaj mi je en tip pisal leta 1990? Vsaj jaz bi tako naredila, če bi kje našla pisma njegove bivše.