Cjooo, svoje cajte me je že dvodneuna odsotnost od neta (konkretno mejla) skor ugonobila ...
Ko sm vidla tisto cifro zravn inboxa, me je že panika grabla (sploh u cajtih, ko je bla povezava bl použje naraunana), ko sm odprla in vidla, kok je nekih "sumljivih" naslovou (tj, takih, za kere sm sumla, da se bodo pet minut odpiral, na konc pa postregl z neko budalaštino, k bo a) skrajno dosadna, b) skrajno neprimerna, c) meni nerazumljiva, d) že trikrat videna ...), me je pa sploh velikrat mel, da bi use pokljukala in dala delete. In pr določenih sm to tut delala. Zmer večkrat.
Ob useh tistih grozečih "pošlji ali umri", nagih babah, idiotsko primitiunih (kao) forah, fuzbal prigodah (konstantno dobivala od enga kolega, kermu je pošilju drug kolega, k je špilu nek na nemških koncih), sm en dan dožvela raheu "izpad" in usakmu od teh, k so mi z omenjenim sranjem prhajal u mejl boks, poslala prijazno sporočilce, nej me odkljukajo iz seznama. Eni so razumel, drugi ne, tretji stegnl surlo in zginl za zmer.
Dons je stanje precej bolj humano in me sm pa tja kšn fwd clo razveseli in nasmeje
, učasih clo tok, da ga moram še s kom podelit. Predusm gre tle za kšne živalce, lepe fotke, zanimivosti, k jih še nism vedla.
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...
