xxwoman napisal/-a:Pa sem se vprašala, kako bi mi sploh lahko pomagal? Kaj bi mi lahko sploh povedal novega, do česar sama ne bi mogla prit? Saj verjetno lahko sama pri sebi ugotovim, kaj mi je... Pa tudi način, kako to rešit... Mogoče znajo pomagat glede motivacije za reševanje problemov? Ne vem... Če bi mi pa pomagalo to, da nekomu zaupam... Ni boljše, če zaupam kakšnemu prijatelju, ki me boljše pozna? Pa ne da imam kaj proti psihiatrom... Samo skrbi me, da nimajo ne vem kakšne posebne moči za pomoč pacientom...
takole je - jst sem hodila do zdaj k psihologinji, psihiatru in na njegovo skupino. če ne potrebuješ zdravil, je psihologinja dovolj. z njo se predvsem pogovarjaš, pomagaš pa si sam - on(a) te le usmeri, da se lažje lotiš spopadanja s težavami, namigne, kje tiči morebitni vzrok, vendar tako, da se zdi, da si do vsega prišel sam. osebno mi ni veliko pomagalo, tako da je nisem dolgo obiskovala (sem zelo samoanalitična, tako da pri tem nisem potrebovala pomoči).
psihiater je predvsem za to, da ti predpiše recept. s tabo se ne bo veliko pogovarjal, le toliko, da postavi diagnozo, razbere napredek itd. pogovori so v mojem primeru prišli na vrsto pri njegovi študentski skupini - včasih izveš kaj novega/koristnega, včasih sam komu svetuješ, včasih tudi nič od tega ... tudi on nas spodbuja, da do rešitev pridemo sami, včasih da kakšno nalogo, namig, nasvet ...
če imaš probleme tipa za pogovarjat, ti psihiater ne bo preveč pomagal - potem raje pojdi k psihologu ali psihoterapevtu. kar se tiče pogovorov s prijatelji - meni to nikoli ni kaj dosti koristilo, ker nihče ni imel podobnih težav. strokovnjaki na tem področju se vseeno bolj spoznajo na stvar. in ja, do večine prideš sam, ampak meni je obisk psihiatra spremenil življenje na bolje.
jst sem razmišljala da bi šla za kakšne 3 tedne na terapijo v begunje - če bi mi to pomagalo, da bi se lahko rešila antidepresivov. zadnjič sem bila tam (spremstvo) in mi je okolje zelo všeč, deluje terapevtsko.
..
... Očitno imajo na različne ljudi različen vpliv..
)itd,itd.je mati pošizla in me nagnala k zdravniku da si dvignem napotnco za psihiatra.pa sm šla 
in fora v našem krajevnem zdravstvenem domu je delal en zdravnik, v bistvu nadomeščal naše doktorje, ko so bli odsotni, ki pa je po stroki psihiater(ki pa glih ni na najbolšem glasu_Cveto Gradišar-če je katera že slišala za njega).Pa me vpraša zakaj in mu povem kaj naj bi bil problem.Ta star mi napiše napotnco-in to za samga sebe.No, ja to kar pa pacient pove psihiatru ne sme it naprej.Moja mati ni vedla, da se drogiram, sm pa povedala psihiatru...Pa berte štorijo, kaj je vse blo...Ne glede na to, da sm bla že polnoletna mi ta stari zblojenc naroči, da moram prit v njegovo ordinacijo v spremstvu mame 
ej ko si je ustvaru eno podobo o meni od katere ni odstopal pa sploh ni zadel kreten!in mi naklada u 3 pm(sorry ki skos preklinjam).pa mi pravi naj napišem spis o razkolu moje psihe, da mu ga naslednjič prinesem...vglavnem ni več vidu mene nit mojga spisa, ker sm opazla da je kr eno džukalo(zat pa ma tolk pacientov kolk jih ma).
