Smrt bližnjega

[tjaskaaa]

tud jst se javlam po nekem času. Danes je 6 mescou odkar ni več mami ob meni. Tiste,ki ste dale to ˝čez˝..bi prosila za pomoč.

A se je keri od vas zgodil, da ste ble v fazi, ko je v glavi tema in ko sam sebe slepiš kot,da se nič od tega ni zgodilo?Sama namreč sm v fazi, ko sploh ne razmišlam o tem, začela sm pozabljat stvari, ki jih ne bi smela, ko se namerno nočm pogovarjat o tem in ko me nekdo sooči s tem ne morm dihat, srce mi razbija, začnem se trest,počutim se ujeta v svojem telesu in ne morm vn. Bežim od doma, ne zdržim dolgo doma,stalno si dajem neko delo sam,da ne bi šla domou, ker me spomini dušijo. Ne pogovarjam se o tem, odkar se je vse skup zgodil, se nism usedla za mizo in se dejansko pogovarjala o tem. So ble ˝probe˝,sam nihče ni zdržal do konca. Pršla sm tako daleč,da mi je muka it na grob in se tega izogibam,nimam več slike njene ob sebi, vse mi je tako mučno, ne morm ji niti v sliki pogledat v oči. Kaj se to dogaja z mano, a se je keri to dogajal?če mi kera zna dat odgovor,prosm lepo....

[lolitaa]

Sedaj pa, ne morem niti na njegou grob. Ko pogovor nanese nanj enostavno zapustim prostor. Ne morem oz. nočem se s tem sprijaznit da ga več ni in ga ne bo Vem da se bom enega dneva morala, ampak trenutno še ne gre. Tako ga pogrešam

meni se isto dogaja. moj dedek je umrl pred 3 leti in pol. in še vedno ga tko pogrešam

[barbi]

izguba bližnjega je nekaj najhujšega, kar se ti lahko pripeti v življenju. ne preostane ti drugega, kot da se soočiš z problemom in živiš naprej. vedno boš jo imela v mislih in vedno jo boš videla pred sabo, ampak to ni nič hudega. vedno boš imela spomine, ki ti jih nihče nikoli ne bo mogel vzeti. zapiši si najlepše trenutke z njo in se vedno, ko ti bo hudo, spomni nanjo. vedno bo lebdela nad tabo in te bo pazila.

[kamis]

Jaz mam pa glih en tak črn dan.Učeri je bila zabava mojega strica k se je poroču.Pač moja mami je bila mlada k me je imela in zato zelo dobro poznam vse njihove kolege in kolegice.In stricu je dve leti nazaj umru najbolši prijatelj.Bil je pa tudi zelo dober prijatelj moje mamice in pač cele njhove družbe.Vsako poletje smo bli skupaj na morju.Poznala sm ga od rojstva naprej.Bil je najbolj pozitivna oseba kar sem jih kdaj poznala.V moji celih 18ih letih kar sem ga poznala ga nism vidla žalostnega al pa jeznga.Vedno kadar sem ga vidla je bil nasmejan.Ustvaril si je družino,imel je hčerko staro eno leto.Umru ker je šou sam plezat v gore in je zašel in padel s skale.Učer k je bla pa zabava so pa za njega zavrtel komad od niet-lep dan za smrt.Komaj po dveh letih se me je njegova smrt ful dotaknla.In sedaj mi je res fulll žal da nisem mogla na pogreb in ubistvu si ga res želim še kdaj vidt,ker je biu oseba ki je zares izžareval pozitivno energijo in je znal cel prostor spravt v dobro voljo.

[miss sunshine]

Meni je pa predvcerisnjem umrla babica

Pocivaj v miru babi, vedno te bom mela rada

[mariah]

^^ sožalje

Je pa tako, da prej al slej vsak doživi smrt bližnjega, temu se ne da izognit...jst še danes, po več kot enem letu, še vedno kdaj ko vidim koga podobnega, mislim da je tista oseba...

[ursiika]

lp.
Jaz sem pred tremi leti izgubila najboljšega prjatelja, bivšega fanta in osebo s katero sem odraščala.Bil je moja otroška ljubezen, ki se je spremenila v pravo ljubezen, res sva se imela rada, vsega skupaj osem let.Saj sva šla narazen in sva oba imela druge partnere, amak ko sva se na kakšni zabavi srečala, sva vedno izginila nekam na samo, nisva smela, a se nisva mogla upreti vsej ljubezni, ki ni nikoli umrla, a zaradi različnih karakterov, ciljev nikoli nisva zdržala skupaj .Čez čas sem jaz zelo zbolela, niso vedeli ali bom prezivela, spomnim se ko je prišel k meni v bolnico in mi rekel, če umreš ti, bom umrl jaz.Stal mi je ob strani, in ko sem ozdravela se nekaj časa nisva slišala, saj je moj fant bil zeloo ljubosumen na njega.Čez kakšen mesec me pokliče prijateljica in mi pove da je prišlo do hude prometne nesreče in da je on umrl.Nisem ji vrjela, zakaj on, klicala sem ga na telefon, javila se je njegova mama, vprašala sem jo kje je in odgovorila mi je da ga že od včeraj ni doma, nisem mogla vrjeti, s tem mi je potrdila da je res umrl.Odložila sem telefon, nisem mogla bit jaz tista, ki bi povedala da ji je umrl sin.

Od njegove smrti so minila tri leta, nikoli ne pozabiš.Včasih se zbudim in jokam, ker sem sanjala o njem, včasih mine kakšen mesec ko se sploh ne spomnim na njega, včasih pa mi najini spomini pričarajo nasmeh na usta.Ostal je lep spomin, on pa živi v mojem srčeku,.Svojemu fantu veliko pripovedujem o njem, vesela sem , da me posluša, jaz pa s tem pazim da ne pozabim kakšnega dogotka z njim.Velikokrat grem k njemu domov,rada se pogovarjam z njegovimi in zelo sem vesela ko je njegova soba še sedaj takšna kot je bila,tam obujam spomine.Veliko sem prejokala, sovražila boga zakaj ga je vzel k sebi, a se počasi sprijazniš.Vedno me bo njegova smrt bolela, a bolečina čez čas ni več tako močna. Pogumno vse tiste, ki ste zgubile koga , ki vam veliko pomeni, takšno pač je življenje, včasih lepo, drugič pa boleče.

[marypa]

Ko sem bila mlajša, sem vedno imela v glavi 2 možnosti.. uspe-kul, če ne se še vedno lahko ubiješ..

Oz. tvoja smrt itak razblini vse, kar si v življenju počel (lahko umreš naravno ali pa ne.. čakaš ali se sam 'odrešiš').

Nekako sem to imela v podzavesti, nevem, zato se nisem z ničemer obremenjevala.. in ko sem to spoznala.. sem se prav zgrozila ob tej misli.. anyway.. v življenju so ups and downs.. nekateri grejo dalje, drugi obležijo.
.. (na zač. teme je blo neki govora o samomorih)

Drugače sta mi pred 3mi leti (ali prej, saj sploh nevem točno....) umrla dedek in babica.. pa se niti niem toliko pogovarjala z njima, ker družina po očetovi strani ni tako zelo povezana..

Js si niti misliti ne morem, kaj bi brez določenih ljudi.. niti misliti ne...... upam, da me preživijo

[GloR-Red]

uff sožalje usem...
mene bo pa najbl strlo k bosta umrla dedi in babi...k sta res carja...že k se spomnm na to misu mi grejo že souze dol se tolažm s tem da se enkrat to zgodi usakmu

[kalanhoja]

Mene pa zanima, če vam umre nekdo od starih staršev, ali ostanete do pogreba doma in ne greste v šolo, službo, ali ne?

[jagodka85]

Ja, pr nas vem, ko je pred osmimi leti men umrla stara mama, sm bla doma cel tedn, pač smrt v družini. Mislm pa, da ti tud v službi dajo izredni dopust.

[Tysia]

"Mene pa zanima, če vam umre nekdo od starih staršev, ali ostanete do pogreba doma in ne greste v šolo, službo, ali ne?"

Ko je meni umrla prababica, stari ata in zelo dober prijatelj, sem vse obveznosti opravljala normalno, kar pomeni tudi, da sem šla v šolo
Sicer je verjetno fajn, da zadevo predelaš in si morda za to vzameš čas ( če seveda ni treba skrbeti za pogreb in druge zadeve, ki vzamejo čas - tako si ga moraš vzeti). Moraš pa predvsem poslušati sebe. To ali bi ti tak odmor koristil ali škodil, veš samo ti. Ko se komu kaj takega zgodi, naj se ne ozira preveč na družbo (kaj je družbeno sprejemljivo, treba žalovati in hoditi v črnini naokoli, itd...), posluša naj sebe. Če se ne bo, se zna zgoditi, da bo sam sebi povzročil travmo.

[Lady_T]

Septembra mi je umrl oče in tisti teden do pogreba nisem šla v službo, ker smo z mamo urejale pogreb, denar, zavarovanja.. Sem pa takoj naslednji dan po pogrebu šla na fax in v službo. Meni je bilo tako lažje, ker sem si zapolnila dan in misli.

[morska.deklica]

Skoraj bo minilo leto odkar mi je umrl oče. Takrat sem bila s sošolkami na enotedenskih počitnicah, zadnji teden v avgustu. Poklicala me je teta in rekla, da se je zgodila nesreča in moram domov. Ničesar nisem vedela dokler v Ljubljani nisem stopila z letala. Tri dni sem prejokala, za spanje sem potrebovala tablete. Doma nisem zdržala, saj so ljudje prihajali izrekat sožalje. Komaj sem se za silo pomirila, že so prišli drugi. Nisem prenesla, da so z mano ravnali kot v rokavicah. Najbolj mi je pomagal pogovor s sestrično in prijateljico. Najtežji je bil pogreb. Govori, ljudje in vse ostalo me je popolnoma dotolklo. Takrat pa še vlom.
Vedno, ko se spomnim očeta, imam solze v očeh. Tudi, ko se skregam z mamo, komaj zadržim jok. Nekateri dnevi so črni in jih prejočem, čeprav navzven tega ne pokažem.

[rdeče vrtnice]

Bili smo na morju v portorožu, vsi frendi res smo se meli super fajn. Zvečer gremo nazaj in nam en frend pove da so ga klicali da jim je umrl sosed oz naš znanec, res super poba. star še ne 21 let. in tako groznega pogreba še ne. razlog smrti? srčna kap...čeprav v ozadju so še skrivnosti. bil je sam na enem počivališču v avtu zaklenjen. doma so ga nekaj časa spodili iz hiše. pravijo nekateri da se ga je napil(vodke) in pojedel veliko tablet. srčna kap?...grozno...
še en teden prej pa sošolec...umrl v kliničnem ker se je ponesrečil z kolesom.
31.7. pogreb sošolca in 7.8. pogreb prijatelja...grozno...dva mlada človeka...
vsem moje sožalje sploh pa URSIIKI, grozna izguba