Tammy_De napisal/-a:Neke vrste rasizem je že pripadanje neki subkulturi ali določeni skupini recimo...eni so rejverji, eni punkerji, eni rockerji, eni so katoličani eni muslimani, eni Štajerci eni žabarji, eni čefurji, eni šiptarji, eni bosanci, eni so dragonsi drugi viole, eni so šiškarji eni fužinarji...skratka zadeva je veliko bolj zažrta v nas kakor si sploh lahko mislimo.
to je nacionalizem, ne rasizem. Dejmo ohranit temo o rasizmu, ker bomo drugače odplul na use možne strani.
To kar jaz ne razumem je čisti rasizem, ki je mišljen o ljudeh, ki mislijo, da je človek z drugo raso kot je on sam manjvreden, itd. Ne vem kako lahko povežeš ljudi z več al manj melanina z načinom kako razmišljajo oz. z možgani.
Kar se presodkov in strahu tiče se samo delno strinjam, ker ni isto a bo mene mau v želodcu stisnilo ko letim v ameriko in vidim arabca na letalu al da nasplošno o njih slabo mislim.
Tudi ryu10kyu-jevo mnenje lahko precej dobro povežeš z rasizmom, če dodaš zraven še predsodke, samopoveličevanje in odklonilnost do drugačnih zaradi pripadnosti drugi kulturi, narodnosti. Sicer pa gre res le za nacionalizem.
Če rasist do Arabcev leti v Ameriko in vidi Arabca na letalu, o njem goji predsodke, njegov odnos do njega pa je diskriminatoren. Če bo njegov negativen odnos prežet z negativnimi čustvi, išči vzroke v strahu. Ta je lahko globoko potlačen, in se navzven izraža kot jeza, v hudih primerih ta lahko preraste v sovraštvo, kjer so prisotne tudi škodoželjne misli, prezir. Ni pa nujno, da bo gojil negativna čustva o tistem, do kogar ima odklonilen odnos. Rasist je lahko inteligenten človek, z dobrim samoobvladovanjem, ki pa bo imel zgrešene predstave/miselnost/mentaliteto. Imel se bo za nekaj več od Arabca, pa čeravno ga še ne pozna. Tako je naučen. Tako da imaš do neke mere prav, ni nujno, da ga je strah, lahko gre le za nevednost.
Kaj ti ne štima glede predsodkov?
Rasizem je po definiciji (jah, bomo pač morali pogledati v slovar ali pa malo pregledati zgornje linke) sklop predsodkov in diskriminacije. Predsodek je negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva. Do njega lahko pride:
- ko se nekdo boji (Ančka (90 kg, 160 cm) ima nizko samopodobo, malo samospoštovanja, in ko ji npr. mimoidoči neznanec pove, da je debela, ona iz preteklih negativnih izkušenj pripiše neznancu vsepolno lastnosti, o za katere nima v resnici nobenih podatkov)
- ko nekdo želi z nekom manipulirati (patološki narcis Jebiveter želi biti nad nekom; četudi je zelo inteligenten in velik intelektualec, lahko podzavestno razvije odklonilen odnos do nekoga, ki ga kritizira, k temu pa zaradi obrambnih mehanizmov doda še polno nekih predsodkov o osebi; tako lahko določenega sogovornika poniža, on pa, ker začuti, da se mu godi krivica in da ni sprejet, želi potrditev od Jebivetra in rine nazaj v neprijetno situacijo; Jebiveter je zelo dober igralec in zna svoje predsodke izkoriščati za čustveno manipulacijo z nekom)
- ko nekdo želi, da je brezpogojno sprejeto njegovo prepričanje (Franci je velika brezprizivna fundamentalistična opica in hoče, da njegovo vero za svojo vero sprejme cel svet; če mu ne uspe zlahka, se bo polastil mehanizmov odklonilnosti in predsodkov, da bi to storil na silo (v stilu: če ne boš tak, kot hočem, bom do tebe negativen))
Človek pod vplivom določenihh gun materialne narave (strasti, nevednosti, vrline) razvije temu primerno vrsto vere. Njegova vera (sem spadajo tudi prepričanja, stališča) je določena z gunami, ki vplivajo nanj.
Pravilno razumevanje je razumevanje brez predsodkov, 100% prepričanj in vnaprej sprejetih miselnih vzorcev. Vsi predsodki in prepričanja nam povzročajo nekakšen domiseln svet, ki nam po eni strani omogočajo, da pridemo do novih spoznanj, po drugi strani pa zaradi njih le s težavo vidimo in razumemo stvari takšne, kot zares so. Pogosto zaradi takšne sleposti tudi trpimo, saj zaradi takšne zamegljene zaznave ne vidimo, kaj se dogaja neposredno pred nami. Hočemo nekaj doseči, pa nam nikakor ne uspe, želje se ne uresničijo. Torej, potrebno je le poskrbeti, da se predsodkov ne držimo kot lačen prašič svojega korita.
Zdaj pa se pojavi vprašanje zakaj bi bil nekdo, ki o nekom goji predsodke, diskriminatoren do njega. Tu je več odgovorov:
-ima napačna prepričanja o tem, kako doseči svoj cilj
-hoče vladati, vzeti drugemu, da bi sam imel več
-je nor
-ga je strah
-temu ne posveča dovolj časa, sprijazni se z nekim delovanjem, v katerem se počuti uravnoteženo (npr. nek človek določi živali za primitivna bitja, ker so ga drugi tako naučili, jih podcenjuje, jim pripisuje lastnosti, ki jih nimajo, hoče brezpogojno vladati nad njimi,...)
Kakorkoli vzamem, je ta človek nor
Iz filozofskega stališča gledano je se iz nevednosti in strasti (pohlepa po moči in užitkih) lahko razvije strah. Zaradi strahu pred nečem si potem toliko lažje izoblikuješ napačna prepričanja, si pretirano tekmovalen na področjih, kjer lahko zaradi tega kdo trpi, si sovražno nastrojen do nekoga.
