Pred mesecem dni sem končala tri mesece trajajočo zvezo z mojim fantom,ki sem ga zares ljubila,on pa mene ne,in zato sma šla narazen.Po koncu te zveze imam občutek da sem v depresiji,nonstop sem osamljena,nimam volje do ničesar,spremenil se je moj pogled na svet,odsotna sem,nemotivirana,noro hiro menjavam čustva...in kaj je čudno,nisem niti za trenutek pasivno razpoložena.V meni se dogajajo neke čudne stvari.Ne pogrešam ga več,z njim sem ostala še naprej v stikih,ne želim si ga več.Vendar sem vseeno na dnu.Fantom,ki me želijo,ne dovolim blizu,pa tudi če so res enkratni.Želim ostati sama.Kajti bojim se ponovne negativne izkušnje.Želim si iti v družbo,vendar se tam ne morem sprostiti.Imam le najboljšo prijateljico,ki mi pomaga,da preživim najhujše stiske,vendar imam občutek,da me je tudi ona že počasi sita,ko nonstop govorim o njem.Ampak resnično si ne znam pomagati.Stvari mi uhajajo iz rok.Nisem več podobna sami sebi.Po dnevi me preganjajo še samo spomini,ponoči pa ga še sanjam.Hudo...
Kako ga naj prebolim?Vsaka beseda bo dobrodošla...naj bo že enkrat konec te žalosti!
o boš se zaljubila brezskrbi,in to pošteno tko da merki da ne zafrkneš bo znal bit hudo kavš vidla kk je na "drugi strani"
