Po dveh letih zveze sva se z dekletom razšla.
Živela sva skupaj.
Če sem odkrit sem naredil par napak, vsaj očitano mi je bilo tako. Moje življenje ni bilo postlano z rožicami, izguba obeh staršev ( nesreča / bolezen ) v rosno mladih letih ( sedaj jih štejem 33 - ona pod 29 ), oskrba sebe, hiše itd. In me to tudi definiralo v življenju. V poslovnem svetu sem uspel, tako da v zvezi ni primanjkovalo denarja, ljubezni, pogovora - torej je bilo skoraj vse popolno.
Malokdo ima takšno razmerje kot sva ga imela midva - vse sva naredila eden za drugega, rade volje sva uživala, pomagal sem ji pri nakupu avtomobila - kar sploh ni pomembno. Hočem le pojasniti, da sem poskrbel zanjo - tako čustveno kot materialno. Tu ne mislim sponzorsko - tega ni bilo.
Sedaj pa problemi :
a) sam sem se v preteklosti veliko ukvarjal s športom a sem se zadnje dve leti zapustil - pridobil kar nekaj kg - cca 20kg, ona pa ravno nasprotno - vedno fit športnica, še študira, občasno zaposlena - brez rednih prihodkov.. Vsekakor ni bilo takšne želje po fitnesu, teku itd. Seveda, hodila sva v hribe, sprehode, ampak kaj več ne. To mi očita ob razhodu in ji dam prav.
b) Očita, da ji nisem povedal o svojih starših, da je morala določene zadeve vleči iz mene, da je vprašala pa nisem povedal... Zaradi svoje preteklosti nisem odprt človek - namreč hudo mi je bilo in vsi pogovori bi prinesli spomine nazaj, katerih nočem.
c) Srž problema je bil ta, da sem po začetku zveze - par tednov, odpotoval na morje v družbi, kjer je bila prijateljica ( sicer starejša od mene ), katera ima dandanes "čuden" sloves. Kakšnega si lahko mislite sami. Takrat ga še ni imela. Vsekakor nisem imel ničesar intimnega z njo, saj sem jo obravnaval kot eno izmed prijateljic, ki mi je bila v čustveno oporo po razhodu prejšnje zveze ( družili smo se, pogovarjali in med tem časom sem spoznal mojo "partnerko" ) v kateri sem bil prevaran. Zakaj sem šel - niti ne vem - malček sem čutil obvezo, saj mi je pomagala prebroditi krizo, hkrati je pa ona tudi malček izsiljevala, da bo v novo zvezo vnesla prepir - torej iz strahu. Vso to zadevo sem partnerki prekril - pač z izjavo da sem na morju z družbo.
Vse to je prišlo na dan in se partnerka čez noč odloči da pobere svoje stvari ( pobrala je čisto vse ) na dan ko sem bil v službi. Ob pogovoru je dejala, da mi ne zaupa več, je zelo prizadeta, je pa res da me ima še rada. Seveda sem ji vse povedal in se ji iz srca opravičil.
Od tega je slab mesec - vmes sva se pogovarjala po telefonu, 3x sem jo obiskal a je neomajna. Zadnje čase se tudi ne javlja na telefon - trdi da ji je težko...
Rad bi poudaril, da je bila najina zveza resnično polna doživetij, morja, toplic, večerij, kino predstav, medsebojnega crkljanja, poljubov, seksa itd.
Zanima me vaše mnenje, zakaj se lahko oseba na podlagi ene stvari, ki se je zgodila na začetku - navkljub super razmerju kasneje odloči za odhod?
Je smiselno počakati?
Medtem sem spoznal svojo zmoto glede športa - hodim v fitnes in na plavanje.
Prosil bi za kakršenkoli nasvet, pomoč, pogovor - lahko na ZS...
Temo sem odprl tudi na drugem forumu a nekako nisem prejel feedbacka, ki sem ga čakal.
Hvala.
Pikec 81
.
Res je, na fitnes in plavanje sem se vpisal - tako da kg kar kopnijo. 