Tinkara in Eva sta mladi umetnici, plesalki, ki sta s svojimi akrobacijami osupnili gledalce šova Slovenija ima talent. S skupino Kamikazete sta se prebili že do finala in sedmerico deklet od zmage loči le še zadnji korak. V nedeljo navijamo za njih!
Zakaj sta se odločili, da se prijavita na Talente?
Do sedaj se še nikoli nisva sami prijavili na talente, kljub temu, da sva bili udeleženki že na treh različnih talentih po Evropi. Vedno sva prejeli povabilo produkcije, ki je v naju videla talent in nekaj vredno predstavitve pred gledalci. Letos pa je vse skupaj potekalo malo drugače, saj sva se prijavile same in tokrat ne kot duet, ampak kot ekipa Kamikazete, s katerimi sva v juniju 2024 izvedle premierno najino samostojno predstavo Ko tišina spregovori. Na talente smo se prijavile po premieri predstave, saj smo si želele, da bi to videlo čim več ljudi in bi jih s svojim delom, plesom in pripovedovanjem zgodbe navdušile. Šov ti hkrati tudi odpre veliko novih vrat in priložnosti, s katerimi bi lahko to predstavo še večkrat ponovile in jo popeljale v svet.
Kako bi porabili denarno nagrado?
Nagradno bi porabile za izvedbo turneje po Slovenskih gledališčih, s katero bi čim večji publiki pokazale, kaj vse premoremo. Na televiziji imaš zgolj 3 minute, da se predstaviš in res v zgoščeni obliki predstaviš svoje delo, pri predstavi pa vse svoje znanje prepletemo v eno uro, kjer gledalcem zastaja dih in se jih zgodba dotakne. Smo že v načrtovanju turneje v pomladi 2025, nekaj lokacij je že znanih, in sicer Sežana (Kosovelo dom – 8. maj), Ljubljana (Španski borci – 23. in 24. april), nekaj lokacij pa še ni razkritih. Finančna pomoč bi nam omogočila, da predstavo še izboljšamo, scensko obogatimo in vsebinsko poglobimo, saj bi si lahko privoščile večjo ekipo, sodelovanje s kakšnim profesionalnim plesalcem, ki bi dodelal naše plesne gibe.
Kolikokrat na teden vadita? Je naporno?
Treniramo petkrat do šestkrat tedensko z zelo intenzivni treningi. Treningi za finale so nekoliko drugačni kot za avdicijo in polfionale, saj gremo v povsem drugo dimenzijo in novo disciplino, ki ne zahteva tekšne fizične moči, ampak je v ospredju zbranost, zaupanje vase in premogovanje strahu. Za polfinalni nastop so bili treningi razdeljeni na kondicijski, kjer smo razvijale moč, da smo res brezhibno lahko izvedle vse trike v točki in na ta ustvarjčani del, kjer smo nabirale ideje, sestavljale celotno točko, jo povezale s pomenom in zgodbo in zaokoržile v smiselno celoto. Za finale pa smo celoten postopek začele nekoliko drugače. Najprej seveda z idejo in zgodbo, ki sta vodili za kreacijo in usmeritev znotraj točke. Drugi del pa je raziskovanje samega rekvizita, v katere smeri ga lahko uporabimo, koliko oseb ga lahko uporabi itd. Vsekakor je zelo naporno in stresno, saj imamo za pripravo zgolj 2 tedna, kar je zelo malo za celoten proces in se moramo res vse maksimalno potruditi, da naberemo najboljše ideje in jih združimo v ključne 3 minute. Poleg treningov pa imajo ključno vlogo tudi sprostitvene tehnike, ker je to točka, ki zahteva umiritev in popolno koncentracijo, ker tu ni prostora za napake, ampak zgolj eno vprašanje - boš zmogla ali ne? Pred treningi potrebujemo miren prostor za umiritev in pripravo na izvedbo.
Ali želita s tem šovom Sloveniji približati vajin šport?
Vsekakor želiva ta šport predstavit kot umetnost in nekaj kar združuje moč, gibljivost, koordinacijo in še veliko več. Skozi leta se je ta šport zelo razvijal in počasi že pridobiva veliko zanimanja med Slovenci, kar je res lepo videt. Vsekakor pa so še prisotni predsodki, ki nekatere večinoma starejše generacije spominjajo na staro vrsto cirkusa, kjer so bile tudi še živali, pole dance pa direktno povežejo s striptizom. Hkrati pa je vse več mladih, ki si želijo preizkusiti v tem športu.
Leta 2022 sva v Novi Gorici odprli svoj plesni studio DK dance studio (Duo Kamikazete), kjer poučujeva ples na drogu, krogu in svili. Do letos pa se nas je v studiu nabralo že več kot 65, kar kaže na porast zanimanja športa. Posledično sva se razširili še v Ljubljano, kjer sva tudi letos odprli podružnico studia.
Kaj gledalci ne vidimo, ko gledamo oddajo v živo?
V zaodrju se dogaja veliko stvari, vsekakor pa nič ni prepuščeno naključju, saj imaš pred samo oddajo v živo 3 vaje pred kamerami, ki služijo izpopolnjevanju celotne točke. S teboj deluje celotna ekipa produkcije, od koreografov, ki komentirajo točko, do scenografov, do stilistov, frizerki, vizažistk in še ogromno drugih članov ekipe, ki skrbijo, da tvoja točka na televiziji izpade odlično in da zajamejo najboljše trenutke za gledalce. Polfinalni dan se za tekmovalce začne že zelo zgodaj, verjamem, da bo finalni še toliko daljši, saj je več tekmovalcev in več dela s celotno organizacijo. Vse je načrtovano točno na minuto in s teboj je ves čas ekipa, ki ti podaja napotke, usmerja in pripravlja na nastop.
V ozadju naše točke pa stoji še naša ekipa fantov, ki jim pravimo riggerji in imajo vlogo dvigovanja v zrak. Med samo točko ne moremo komunicirati, saj smo ločeni s pregrado in je med nami dobrih 20 m razdalje, zato morajo vse točno vedeti, brez naših napotkov. Celotno točko si zapolnijo na pamet, poznajo znake za spust in dvigovanje, hkrati pa se dogovorimo tudi o morebitnih znakih, če gre kaj narobe, da znajo pravilno reagirati. Vsekakor smo na njiho preložile veliko odgovornost, saj lahko že ena nihova napak spremeni celotno točko. Tako da naša ekipa ne šteje zgolj 7 deklet ampak še 4 fante, ki pridno garajo v ozadju.
Kaj je vajin najlepši spomin do zdaj iz Talentov?
Najin najljubši spomin je zagotovo trenutek, ko smo končale točko na polfinalnem odru in smo vedele, da smo jo izvedle tako kot smo si zadale in da smo bile zadovoljne s celotnim nastopom. Vsej tej občutki pa so se podvojili, ko smo dobile komentarji, ki si jih zdaleč nismo mogle predstavljat. Največ nam pomenijo zagotovo komentarji Ane in Andreja, ki sta uvidla našo zgodbo, naš umetniški potencial in se ju je zgodba dotaknila, kar je včasih kot skupina težje doseči. Češnja na vrh torte pa je bila, ko nas je ples in energija popeljala v finale, končno se se nam sanje uresničile in smo dobile priložnost pokazati nekaj, na kar se res že dlje časa pripravljamo. Nekaj kar Slovenija ne pričakuje, za kar treniramo več mesecev in kar zahteva ogromno truda, koncentracije in naše zmožnosti postavlja na preizkušnjo.
Novo na Metroplay: “Peti v maternem jeziku mi je v izziv” | MAJA KEUC, ELLE GLASBA 2024