Jaz, testosteron in fuzbalerji

1. 3. 2007

Čeprav je fuzbal res zadnja stvar na svetu, ki bi me zanimala, je kljub temu mojo pozornost uspelo pritegniti ljubljanskim prvoligašem - in to že v trenutku našega čisto prvega srečanja. Zgodilo se je v njihovi slačilnici na Žaku, kjer trenirajo. Prišla sem pogledat njihov trening, da jih spoznam pred dogovorjenim fotkanjem, ko me je že v avtu na poti tja začelo močno tiščati na malo potrebo.

Bilo je nevzdržno in ko sem pritekla na športni center Žak, sem začela zelo nazorno mencati: Polulala se bom!!! Tečem noter, kjer zagledam par fantov, ki se na hodniku pogovarjajo, da jih vprašam, kje je lady’s room. Ni mi bilo treba ničesar reči, saj so že po moji mimiki uganili, da se mi nekam zeloooo mudi. Eden mi je hitro velikodušno odprl vrata in mi z prijaznim nasmeškom dahnil: tu notri imaš WC ...

Uganite, kje sem se znašla? V njihovi garderobi, kjer je bilo okoli 20 nogometašev kluba Interblock, ki se je ravno preoblačilo oz. slačilo za trening. Priznam, za sekundo me je malo zbegalo, a le za sekundo – nuja je bila prevelika, moj mehur pa neusmiljen … Ko sem močno olajšana prišla iz WC-ja, sem šele opazila, da so – sami luškani fantje. Prav nič se ne bom zlagala, če rečem, da na tako mali kvadraturi kot jo ima slačilnica, še nisem videla toliko dobrih tipov, da pa bi bili za povrh še zgoraj ali pa spodaj brez - pa zagotovo ne. No, mogoče samo enkrat prej, a to je že zgodba za drugič ... ;-)

Ne glede na to, kako si stvar katera idilično predstavlja, naj iluzije razbijem takoj. Dva dni fotkanja - na igrišču in v igralnem salonu Kongo, kjer so blesteli kot pravi gangsterji, je bilo hudičevo trdo delo. Imeti nadzor nad toliko testosterona, drage moje - ne, to res ni mačji kašelj! ;-) In ker vem, da vsaka punca rada pogleda zagretega mladega športnika, sploh če je prvoligaš, ne bi bilo pošteno od mene, da bi te fotke zdaj hranila le za sebe, kajne?

Kolaž, fotke: Marta L.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"