Da imajo naša prepričanja zdravilne moči, že dolgo vemo. To dejstvo smo bolj ali manj že sprejeli.
In čeprav je znanost dokumentirala precejšnje število spontanih ozdravitev, pa zdravniki tudi dandanes še ne morejo povsem natančno pojasniti, zakaj nekateri bolniki spontano ozdravijo.
Vedo le, da ima z vsem skupaj veliko opraviti fenomen placeba, o katerem pa se prav tako še niso dokončno izrekli.
Naša prepričanja ustvarjajo našo realnost
O tem, kako učinkuje čudež placeba in kakšno vlogo imajo v procesu samo-ozdravljenja naša prepričanja, tako še naprej ostaja odprta tema, eden od vsega spoštovanja vrednih sogovornikov v tej javni debati pa zagotovo ostaja tudi Gregg Braden, pisec uspešnice Božanska matrika:
"Že zgodaj v življenju oblikujemo svoja jedrna prepričanja. To so temeljne ideje, ki jih sprejmemo o sebi, o drugih ljudeh in o svetu. Lahko so bodisi pozitivna bodisi negativna, lahko afirmirajo življenje ali pa ga negirajo. otroška izkustva pogostokrat služijo kot začetno mesto naših jedrnih prepričanj. Ko smo v zgodnjem obdobju življenja na primer večkrat slišali, da si ne zaslužimo tega ali onega, lahko razvijemo jedrno prepričanje, da nismo vredni sprejemati. Ker so takšna zaznavanja pogosto podzavestna, ni nenavadno odkriti, da se prepletajo skozi naša življenja na nepričakovane načine. Torej se nezavedno jedrno prepričanje, da nismo vredni sprejemanja, lahko prikazuje skozi življenje kot pomanjkanje ljubezni, denarja in uspeha ... ter celo življenja samega."
Če naša globoko utrjena in včasih podzavestna prepričanja služijo kot seme tega, kar izkusimo, kako potemtakem ozdravimo zmotna prepričanja, ki nas omejujejo? Kako na novo napišemo svoj kod resničnosti?
Preboj na točki dojemanja resničnosti!
Na tej točki je lahko izjemno mogočna nova perspektiva, ki odpravlja vse pogoje iz tega, kar smo v preteklosti verjeli, da je resnično.
Ključ je v tem, da najdemo izkustvo, ki se obnese za nas, ter da ga prepoznamo, ko nastopi.
Sliši se zelo enostavno, če ne bi bilo prav spreminjanje prepričanj ena najtežjih stvari, kar ji naredimo v življenju. Pri tem gre namreč za veliko več kot zgolj to, da se odločimo spremeniti svoja prepričanja oziroma da imamo voljo, da kaj takega naredimo.
Gregg Braden je prepričan, da nam pri zavestnem spreminjanju prepričanj lahko priskoči na pomoč ena najmogočnejših stvari, ki jih lahko naredimo že danes - tukaj in zdaj. To je, da se danega prepričanja pričnemo zavedati in spoznamo, kako se prikazuje kot podzavestna navada naših vsakodnevnih rutin. V budističnih tradicijah je to prakticiranje čuječnosti.
A če želimo zares ugotoviti, kakšna so naša prava prepričanja, nam niti ni potrebno gledati veliko dlje od sveta okoli sebe. Odsev svojih prepričanj namreč lahko vidimo že v svojih aktualnih razmerjih, karierah, izobilju in zdravju. In če se v nadaljevanju nadejamo spremeniti te stvari, moramo najprej preiti omejitve prepričanj, ki so jih zmotna prepričanja ustvarila.
Ali povedano bolj preprosto:
- če bi na prepričanja (poenostavljeno) gledali kot na (računalniške) programe, smo se v danem trenutku znašli na mestu, kjer na prizorišče stopita logični in čudežni popravek.
Znanilec nove perspektive je lahko nekaj tako preprostega kot smiselno sklepanje med na novo odkritimi dejstvi, ki vodijo k novemu razumevanju, ki je preprosto smiselno. Včasih pa je potrebno nekaj, kar 'odpihne' vrata iz vsega, kar smo verjeli v preteklosti, in nas katapultira v večjo možnost, kot je resnični čudež v življenju.
Čudeži, ki nas odpirajo za novo stvarnost!
Včasih tako potrebujemo le eno samo osebo, ki naredi navidezno nemogoče v prisotnosti drugih ljudi. Ker so ti priča odpravljanju omejitev, lahko v svojih mislih obdržijo novo možnost, saj so jo osebno izkusili.
"Poleti leta 2005 je medijska hiša BBC News poročala o ženski, ki je dvignila dvajsetkratno težo svojega telesa, da bi osvobodila svojega prijatelja, ki je bil po nesreči zagozden pod njenim avtomobilom. to je naredila kljub temu, da je bila sam apoškodovana. Ženski, ki je merila 172 centimetrov in je imela triindvajset let, je bilo ime Kyla Smith in je zgubila nadzor nad svojim vozilom, ki pa se je prevrnilo, ko je skrenilo s ceste. Ko se avto ustavil, je lahko videla, kako je prijateljeva noga stisnjena pod zunanji del. Povlekla se je skozi voznikov sedež in nato privzdignila avtomobil petnajst do osemnajst centimetrov od tal, da bi osvobodila svojega prijatelja. 'Vedela sem, da ga moram osvoboditi,' je dejala po nesreči, 'poleg tega pa ni bilo nikogar drugega v bližni.'"
Tako logika kot tudi čudeži nam ponudijo dober razlog, da svet ugledamo na drugačen način.
A medtem ko so slednje uporabljali veliki mojstri naše preteklosti, pa odkritja današnje znanosti odpirajo vrata povsem novim načinom videnja sveta - resda brez čudežev (a ne tudi brez čudenja).
Znanost na pragu novih odkritij!
Principi kvantne fizike so gotovo eden od takšnih primerov.
Čeravno skrivnosti kvantnega sveta človeštvo šele skuša doumeti, so te v naše razumevanje sveta in življenja že pripele novo, ljudem dotlej neznano dimenzijo.
A čeprav se na tem mestu ne bomo spuščali v vso 'čudnost' kvantnih učinkov, ki je begala tudi Alberta Einsteina, naj povzamemo pionirskega znanstvenika Johna Wheelerja:
"... medtem, ko morda mislimo, da zgolj opazujemo svoj svet, je v resnici nemogoče, da samo 'opazujemo' karkoli. Ne glede na to, ali je naša pozornost usmerjena na kvantni delec tekom laboratorjskega eksperimenta ali česa drugega - od ozdravitve naših teles do uspeha naših karier in razmerij -, imamo glede tega, kar opazuemo, pričakovanja in prepričanja. Včasih se popolnoma zavedamo teh vnaprej ustvarjenih mnenj, pogostokrat pa tudi ne. Prav ta notranja izkustva pa postanejo del našega osredotočanja. Z 'opazovanjem' postanemo del tega, kar opazujemo."
Po Wheelerjevih besedah smo skratka vsi 'udeleženci'.
Znanost njegove besede danes že potrjuje, vprašanje pa je, kako globoko se razkritja te velike skrivnosti življenja zavedamo tudi sleherniki.
- "Vesolje morda ni nič več kakor ogromen hologram, ki ga je ustvaril um." David Bohm, fizik
Iz knjige Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja, ki jo je podpisal mednarodno priznani avtor prizanih uspešnic po izboru revije New York Times, Gregg Braden.
Gregg Braden je avtor številnih prodajnih uspešnic, med katerimi je slovenski javnosti najverjetneje najbolj znana Božanska matrica, poznavalci pa posegajo tudi po knjigah Fraktalni čas in Učinek Izaije. Njegove knjige bodo zaradi zanimive sinteze premis znanosti in duhovnosti zintrigirale tudi največje dvomljivce, navdušile pa tudi najbolj petične med bralci.
P.S.
Kaj sploh je prepričanje?
"Prepričanje je vrsta občutka. Ko smo o nečem prepričani, imamo o tem občutek, ki je pogostokrat zelo močan. Vsakršen dvom o resnici te izjave hitro izgine, ko ljudi poprosimo, naj delijo svoje občutke ob tematikah z moralnimi osnovami, ki sprožajo njihova najgloblja prepričanja.
In ravno prepričanja in občutki, ki jih imamo glede njih, so jezik, ki 'nagovarja' kvantno snov, ki izdeluje našo resničnost."
