Korenine modrosti

25. 4. 2010
Korenine modrosti

Že tisočletja iščejo ljudje vseh kultur nasvet pri ljudeh, ki imajo globok uvid v življenje. A kaj je tako posebnega v njihovih naukih, da jih imenujemo za modre(ce)?

Kaj sploh je to:

Modrost?

"S čim na tem svetu bi primerjali modrost? Je slajša od medu in bolj poživljajoča od vina. Bolj žareča kot sonce in bolj zaželena kot dragoceni dragulji. Redi bolj kot olje, nasiti bolj kot sladica in proslavi bolj kot velike količine zlata in srebra. Vedoželjne lahko še česa nauči, tolaži pametne, tistim, ki iščejo, da ugled …"

Vir: Hvalnica modrosti legendarne kraljice iz Sabe

Že otroci slutijo

Študentke psihologije z dunajske univerze so otroke, stare šest let in več, povprašale, kaj po njihovem mnenju odlikuje modre ljudi.

Med prvošolčki jih ima skoraj polovica odgovor že pri roki, od četrtega razreda naprej tako rekoč vsi.

Slišati je mogoče izvirne razlage. Modrec je “pošten, prijazen in skrivnosten”, pojasni desetletni deček.

“Stoji ti ob strani in ti pomaga, ko ti ne gre dobro. Lahko mu zaupaš skrivnosti,” razmišlja prav tako desetlet­na deklica. “

Modri dajejo pametne nasvete in pripovedujejo stare zgodbe,” meni neki devetletnik.

Odrasli bi dodali

Zmožnost za dajanje nasvetov, zanesljivost, izkušnja, posebna avra – intuitivno se podoba o modrosti izoblikuje že zgodaj; odrasli bi morda dodali še umirjenost in strpnost. Kaj več je že težko dodati, kajti modrost postavlja ljudi pred paradoks. Je preprosta in hkrati skrivnostna, zlahka jo je prepoznati, toda težko si jo je pridobiti. Kot hrepenenje je navzoča v vseh obdobjih in kulturah.

Kaže se v zelo različnih preoblekah: enkrat poetično v mitih in pravljicah, drugič minimalistično kot aforizem, pregovor, bistvo globokega spoznanja, spet tretjič brez besed ali kot hvalospev, kdaj spet kot obsežen kanon etičnih zapovedi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja