Vedski pogled na hrano: je nektar ali strup?

18. 11. 2014
Vedski pogled na hrano: je nektar ali strup? (foto: profimedia)
profimedia

Ajurveda pozna številne preprečevalne metode za ohranjanje zdravja, med njimi veliko pozornosti nameni tudi prehrani. Hrana je v ajurvedi pomembna, živila pa ocenjuje po lastnostih doš. Živilo namreč lahko poveča ali zmanjša katero od njih in glede na način priprave lahko spremeni tudi svoje lastnosti.

NE SPREGLEJ, da boš o ajurvedi lahko skoraj vse izvedela tudi na predavanju, seminarju, delavnici ali ob osebnem posvetu z dr. Vinod Verma, svetovno znano strokovnjakinjo s področja ajurvede in avtorico knjig, ki bo Slovenijo počastila s svojim obiskom v času od 21. novembra do 1. decembra 2014!

Spoznala boš, da ima ajurveda povsem drugačen pogled na prehrano, zelo različen od tistega, kakršnega si vajena.

Ne ukvarja se s kalorično vrednostjo, minerali, beljakovinami, ogljikovimi hidrati, maščobami, vitamini itn., niti ne opisuje hrane kot dobre, izjemno dobre ali slabe. Vsa živila so lahko škodljiva ali dobrodejna, pač glede na pripravo, kombinacije, čas zaužitja in druge dejavnike. Jedi opisuje kot dobrodejne in nedobrodejne in te druge zahtevajo posebno pozornost pri pripravi, da ne bi škodovale.

Veliki ajurvedski modrec Čaraka je v Sutrasthani pred 2.600 leti o hrani zapisal:

  • »Hrana daje življenjsko moč vsem živim bitjem; zato ljudje planejo na hrano. Življenje, polt, vedrina, lep glas, domišljija, sreča, zadovoljstvo, obilje, moč, razum; vse je odvisno od hrane. Tudi posvetne dejavnosti, ki jih opravljamo za preživetje ... in duhovne, ki jih opravljamo za dokončno osvoboditev, so odvisne od hrane.«

Hrana je drugi od treh glavnih vitalnih dejavnikov, ki vzdržujejo življenje; prvi je dihanje in tretji spanje. Na svetu je neizmerna raznolikost živil, biološke in tehnološke raziskave pa so v minuli polovici stoletja dodale še nešteto novih. Biokmetijstvo ponuja nove vrste žita, sadja, zelenjave itn. V minulem desetletju so preplavile tržišča nove hibridne vrste. Zaradi naraščajoče komunikacije in potovanj je vse mogoče gojiti vsepovsod, v neustreznem podnebju, tudi v umetnih okoliščinah. Številne vrste sveže zelenjave in sadja dnevno prevažajo iz dežel v razvoju v tiste, kjer se ljudje prehranjujejo raznoliko.

Z razvojem znanosti in tehnologije, izpopolnjenimi higienskimi metodami in s preventivno zdravstveno oskrbo – kot je cepljenje – smo v minulem stoletju uspešno izkoreninili številne epidemije. Kljub temu so se izjemno namnožile bolezni, ki izhajajo iz hrane in okoljskega onesnaženja. Težave na planetu se poglabljajo zaradi ogromnega porasta prebivalstva na eni strani, na drugi pa zaradi neenake porazdelitve bogastva, ki temelji na gospodarskih neravnovesjih. Vse to se kaže v porastu bolezni, ki so posledica slabe prehrane.

Za bogati Zahod je značilno splošno napačno dojemanje, da zaradi podhranjenosti trpijo le prebivalci revnih dežel. Pomanjkanje bistvenih hranil, ki ohranjajo zdravje, je le delni vzrok podhranjenosti. Uživanje več hrane, kot je potrebujemo, prehranjevanje, neusklajeno s starostjo, časom in podnebjem, ter uživanje neustreznih kombinacij hrane sestavljajo druge vidike podhranjenosti, ki prevladuje v bogatih deželah. Poleg tega je v visoko industrializiranih deželah prehranjevanje postalo hitro in mehansko dejanje, namesto da bi bilo prijetno, družabno in zavestno. Ameriška hitra hrana in uživanje hrane stoje se hitro širita po vsem svetu. Količina, kakovost, način priprave in uživanja, kraj, čas itn. vplivajo na učinkovanje hrane.

Z ajurvedskega stališča so vsi ti dejavniki izjemno pomembni. Ajurveda obravnava ravnovesje hranil v zvezi s tremi došami. Da bi bili močni, telesno in umsko uravnovešeni ter da bi dolgo živeli, je nujno ohranjati njihovo ravnovesje. Kar jemo in pijemo (vključno z vdihovanjem in kajenjem), nenehno vpliva na doše. Priprava in uživanje hrane, redno ali neredno hranjenje in kombiniranje različnih hranil različno učinkujejo na nas. Hlastno zaužit in neustrezno prežvečen obrok, na primer, slabi vato. Pomembna je tudi priprava jedi, saj kuhanje včasih spremeni lastnosti doš. Nekatero hrano je mogoče dobro jesti zjutraj, zaužita zvečer pa slabi doše. V vsakem letnem obdobju prevladuje ena od doš, kar je nujno upoštevati pri izbiri hrane. Nekatera živila, ki navadno stopnjujejo ali slabijo katero od doš, je včasih mogoče uravnovesiti z dodajanjem začimb. In nazadnje, hrano je treba uživati v skladu z osnovno telesno zgradbo, ki jo določimo z opazovanjem nekaterih fizioloških in vedenjskih vzorcev.

Razumevanje celostnega prehranjevanja in upoštevanje ajurvedskih načel v vsakodnevnem življenju zahtevata načrt treh korakov. Prvi obsega zbiranje podatkov o prehrani, skladni s časom, krajem, kakovostjo in količino, osnovno zgradbo itn. Drugi korak je ozaveščenje teh zamisli, tako da jih uresničujemo v vsakodnevnem življenju. Tretji in zadnji korak vsebuje praktične vidike in recepte. Da bi se celostno prehranjevali, moramo slediti vsem trem korakom.

Koristna ali dobrodejna hrana vsebuje vse tri doše v ravnovesju, zato le rahlo vpliva na telesne doše, ki oblikujejo dhatuje, krožijo po telesu in zagotavljajo energijo za vse telesno in umsko delovanje. Dobrodejna hrana je torej tista, ki jo telo dobro vsrka, ki ustvarja ravnovesje dhatujev in ne ovira energijskih poti. Škodljiva hrana ima nasproten učinek, saj poraja neravnovesje in maši energijske poti. Uživanje škodljive hrane znižuje telesno odpornost, saj slabi odžas (imunost in vitalnost) in izzove dovzetnost za bolezni.

Vemo, da vse vpliva na ravnovesje doš, žal pa vplivov ne moremo meriti v okviru absolutnih vrednosti, saj so odvisni od naše telesne zgradbe, starosti, kraja, letnega časa in prehrane. V ajurvedi je karkoli lahko zdravilo ali strup, pač glede na okoliščine. Nekaj kozarcev mrzle vode, skok v bazen in nekaj primernih sadežev lahko ozdravi oslabljeno pito, ki pa z neustrezno prehrano lahko oslabi in poraja različna obolenja. Primerna prehrana lahko odžene stotine zdravstvenih težav, neprimerna pa nas lahko pahne v bolezen.

Vir: Vinod Verma, Ajurveda za notranjo ubranost (hrana, spolna energija, zdravljenje). Brežice: Primus, 2014.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"