V vsaki ženski živi boginja in prav vsaka je na svoj način tudi junakinja. Preveri v nadaljevanju, katera od grških boginj in mitoloških junakinj nagovori boginjo in junakinjo v tebi ;)
Naj jih naštejemo le nekaj ...
Atena
... boginja modrosti, rokodelstva in vojne ter zaščitnica mest
Atena je najljubša hči Zevsa in Metide. Najbolj znana legenda pravi, da se je Atena rodila tako, da je skočila iz Zevsove glave, potem ko je požrl njeno mater Metido. Zgodba o njenem rojstvu se je ohranila v več različicah. Boginja modrosti je slovela kot zmagovita strateginja. V nasprotju z drugimi bogovi, ki so raje domovali v naravi, si je Atena za svoj dom in področje delovanja izbrala mesto. Bila je zaščitnica mest, pokroviteljica vojsk, boginja tkalcev, zlatarjev, lončarjev in krojačev. Njeno najljubše mesto so bile Atene, ki so poimenovane po njej. V Atenah še vedno stoji njen tempelj, Partenon, ki je eno od največjih svetovnih čudes.
Temida
... grška boginja pravičnosti in reda
Temida je hčerka Urana (boga neba) in Gaje (boginje zemlje). Svojo dolžnost je dobila od glavnega boga Zeusa, s katerim je imela šest hčerk. Tri Hore – boginje letnih časov – in tri Mojre – boginje usod. Temida predstavlja pravilen odnos med žensko in moškim, osnovo dobro urejene družine. Prav tako je osnova reda in pravičnosti na sveti gori Olimp. V rimski mitologiji ji je ime Justicija. Sodnikom se še danes v šali reče Temidine ali Justicijine sluge. Pogosto je prikazovana z mečem v eni roki in tehtnico v drugi.
ERIS ERIDA
... boginja prepira
Eris (v rimski mitologiji Diskordija) je boginja prepira in nesloge, sestra boga Aresa (bog vojne) ter njegova zvesta spremljevalka. Je zlovešča in zlobna, njen največji užitek je povzročati težave. Ima zlato jabolko, ki je tako lepo in bleščeče, da ga vsak želi. Med prijatelje vrže jabolko in njihovo prijateljstvo se dramatično konča. Ko ga vrže med sovražnike, nemudoma izbruhne vojna. Zanetila je tudi Trojansko vojno, saj je z jabolkom skregala boginje Hero, Ateno in Afrodito, katera je najlepša. Presoditi je moral lepi Paris, ki je izbral Afrodito, saj mu je ta v zameno ponudila najlepšo žensko na svetu Heleno. Njeno nasprotje je bila harmonija.
Demetra
... v rimski mitologiji Cerera
V grški mitologiji je boginja zemlje in rodovitnosti ter še posebej žita. Zaradi svojega pomena za blaginjo Grkov je Demetra eno najbolj čaščenih božanstev, še posebej med poljedelci. Bila je Zevsova ljubica ter hči Kronosa in Ree. Demetra je Zevsu rodila hčer Perzefono, ki jo je ugrabil Had in odpeljal v podzemlje. Užaloščena Demetra je začela zanemarjati svoje božanske dolžnosti in ni več skrbela za zemljo ter rast hrane, zato je nastopila huda lakota. Zevs je uvidel, da bodo ljudje propadli, in s Hadom sklenil kompromis – Perzefona bo spomladi in poleti pri materi, jeseni in pozimi pa pri Hadu. Iz tega izhaja razlag za menjavanje letnih časov. Upodabljana je bila z žitom, cvetjem, sadjem ter svetlimi lasmi.
SELENA
... v rimski mitologiji Luna
Selena je v grški mitologiji boginja meseca in hkrati tudi njegova upodobitev. Bila je hči titanov Hiperiona in Theie. Na nebu je ponoči zamenjala svojega brata boga Heliosa – boga sonca (njuna sestra je Eos – boginja jutranje zarje). Njen simbol je polmesec. Na poti čez nebo jo spremljajo pes, bik in petelin. V enem izmed mitov naj bi živela s prekrasnim smrtnikom Endimionom, ki se je odločil, da bo nesmrtnost doživel tako, da bo živel le v sanjah. Z Endimionom naj bi Selena imela 50 hčerk. Selenino ime najverjetneje prihaja iz starogrške besede selas, ki pomeni svetel.
TIHE (rimsko Fortuna)
... boginja naključja in sreče
Tihe je grška boginja naključja in sreče, poosebljenje človekove usode, ki so ji Rimljani rekli Fortuna. Za njen izvor obstaja več različic: hčerka Hermesa in Afrodite, hčerka Oceanija in Tetis ali pa hčerka Zeusa in Pindar. Živela je na gori Olimp in se največ družila z Zevsom. Tihe je bila muhasta, nepredvidljiva in včasih tudi krivična. Kult Tihe se je med starimi Grki razširil v času helenizma (323 p. n. š.–31 p. n. š.), v Mali Aziji pa je bila zelo spoštovana kot zaščitnica grških mest. Po Tihe se v ozvezdju imenuje asteroid tipa S (258 Tyche) v glavnem asteroidnem pasu, prav tako pa iz Tihe izvirajo imena kot so Tihomir,Tijana.
IRIS
... boginja nedolžnost in poosebitev mavrice
Iris je po starih Grkih boginja nedolžnosti in poosebitev mavrice. Po pesniku Heziodu je hči Elektre in Taumanta. Bila je Herina osebna glasnica, prav tako je prenašala sporočila bogov po mavrici na Zemljo. Pogosto jo tudi povezujejo z bogom Hermesom (prav tako glasnik bogov). Upodobljena je s krili in glasniško palico. Prav tako je na Zevsovo zapoved prinesla vrč vode iz reke Stiks, ki uspava vse tiste, ki ne govorijo resnice. Legenda pravi, da se tam, kjer se mavrica, na kateri Iris prenaša sporočila na Zemljo, dotakne tal, zraste roža (po možnosti vsakič druge barve), ki je dobila ime po Iris – perunika.
NIKE
... grška boginja zmage
Nike (v rimski mitologiji Victorija)– predstavlja poosebitev zmage v bitki, na športnem in glasbenem tekmovanju ter na sodišču. Nike je hči Titana Palanta in boginje Stiks. Upodobljena je kot zelo lepa krilata božja glasnica z lovorovim vencem in palmovo vejico ter je lahko zelo hitro tekla in letela. Po njej se imenuje francosko mesto Nica ter znani proizvajalec športne opreme. V francoskem muzeju Louvru stoji znameniti kip Nike, čeprav brez glave in roke. Iz Nike so se razvila imena, kot so Nik, Nikola, Nikolaj, Nico, Nika, Niki, Ike, Ika, Nikita.
Stiks
... boginja in mitološka podzemna reka
Stiks (v stari grščini pomeni osovražena) je v grški mitologiji boginja ter ženska poosebitev moškega močvirja in reke v podzemlju, ki po meji med tostranstvom in kraljestvom mrtvih iz Okeana teče v Had. Stiks je najstarejša hči Okeanosa in Tetis ter soproga Palasa. Njeni otroci so Bia (oblast), Kratos (moč), Zelos (vnema zavisti) in Nike (zmaga). Reko Stiks je kot edina ženska predstavljala boginja Stiks, ki si je to čast zaslužila, ko je pomagala Zevsu v borbi s titani. Reko Stiks so prečkali vsi umrli, grški bogovi pa so ob njej izrekali najbolj svete prisege.
Tetida
... mati največjega grškega junaka Ahila
Morska nimfa ali boginja voda se je odlikovala s prijaznostjo in gostoljubnostjo. Pozejdon in Zevs sta jo zapustila, ko sta izvedela, da bo Tetida rodila sina, ki bo močnejši od očeta. Poročila se je s smrtnikom Pelejem. Poroko so počastili vsi bogovi, ki so jima prinesli darove. Boginja Erida, ki pa ni bila povabljena, je med veselo družbo vrgla jabolko, vir vsega zla. Rodil se jima je sin Ahil, da bi postal neranljiv, ga je potopila v Stiks (reka, ki jo prečkajo umrle duše). Pri tem ga je držala za peto, ki je ostala ranljiva. Poskušala ga je obvarovati pred trojansko vojno, zato mu je podarila oklep, ki ga je skoval Hefajst.
HESTIJA
... boginja domačega ognjišča
Hestija je najstarejši otrok Kronosa in Ree ter sestra Zevsa, Pozejdona, Hada, Demetre ter Here. Bila je boginja domačega ognjišča (simbol doma in družine) ter so jo častili v vsaki hiši, kjer je na njenem oltarju gorel večni ogenj. Prikazovana je bila kot skromna ženska, s pokrivalom čez glavo, njen atribut je bil pogosto kotel za kuhanje. Pozejdon in Apolon sta jo hotela za ženo, vendar je pred Zevsom prisegla, da bo ostala devica ter živela v njegovem srcu (v srcu vseh vernikov). V rimski mitologiji jo poznajo pod imenom Vesta (zaščitnica mesta Rim).
NEMEZA – NEMESIS
... grška boginja maščevanja
Nemza ali Nemesis je boginja, ki ljudem glede na zasluge deli srečo ali nesrečo. Pozneje je postala tudi boginja maščevanja, ki kaznuje zločince. V rimski mitologiji so jo imenovali Invidia ali Rivalitas. Pojavlja se tam, kjer so prekršena pravila Temide (boginja pravičnosti in reda). Po njej se imenuje asteroid 128 Nemeza in domnevna zvezda Nemeza, manjša spremljevalka Sonca. Njeno ime izhaja iz grške besede νέμειν (némein), ki pomeni 'dobiš, kar si zaslužiš.
ARIADNA
... boginja plodnosti
Ariadna je boginja plodnosti (predvsem na Kreti, pa tudi v Atenah, Naksosu, Delosu in Cipru). Ariadna je bila hči kretskega kralja Minosa in Pasifae. Junaku Tezeju, v katerega se je zaljubila, je pomagala ubiti Minotavra (pošast s človeškim telesom in bikovo glavo), tako da mu je podarila čaroben meč in rdečo nit (Ariadnina nit – Tezej jo je uporabil v labirintu). Tezej pa je bil zaljubljen v njeno sestro in ji je pobegnil. Ariadna se je poročila z Dionizom (bog vina, plodnosti, veselja), ki jo je naredil za boginjo in s katerim je imela otroke, čeprav ni nikoli prenehala ljubiti Tezeja. Njena rimska 'dvojnica' je Libera.
... in če se morda nisi našla v eni od naštetih, te morda nagovori kar naslednja zanimiva trojica:
Erinije
Erinije so v grški mitologiji tri boginje maščevanja in prekletstva po imenih Alekta (nepomirljiva jeza), Megajra (zavist z grdim pogledom) in Tesifone (krvno maščevanje), ki imajo kače namesto las, strupene krvave solze, v rokah pa bič in plamenico. Bile so v službi bogov podzemlja in so kaznovale vsako krivdo v podzemlju in na zemlji, zlasti v krvnih in družinskih deliktih. Pravičnim se jih ni bilo treba bati, vendar so bile kljub temu med bogovi in ljudmi nepriljubljene. V rimski mitologiji so se imenovale Furije.
Zanimivo, kaj ne ;)
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
