V Evropi vse bolj nezadovoljni!

Omenjena raziskava je široko zastavljena, saj jo izvajajo štirikrat letno v 15 evropskih državah in v tokratni izvedbi obsega skoraj 6.900 spletnih intervjujev.

Raziskava se osredotoča na dejavnike, kot so zadovoljstvo z življenjem in kakovost življenja, gospodarsko stanje in stanje na trgu dela, možnosti izobrazbe, enakost moških in žensk v lastni državi ter zaupanje v nacionalno politiko.

Zadovoljstvo v Evropi upada

Decembrska izdaja Eyes on Europe, raziskava podjetja Marketagent.com, enega izmed vodilnih spletnih institutov za raziskave trga in mnenj v osrednji Evropi, je pokazala, da se je splošno zadovoljstvo z življenjem v večini opazovanih držav skozi vse leto 2012 zmanjšalo.

Podobna ugotovitev velja tudi za kakovost življenja v Evropi. Če je v prvem kvartalu leta 2012 nezadovoljstvo s kakovostjo življenja izrazilo 36 odstotkov Evropejcev, se je ta delež v decembru povzpel na 42 odstotkov.

V letu 2012 so bili najbolj zadovoljni v nemško govorečih državah, predvsem v Švici in Avstriji, kjer sta zadovoljstvo z življenjem na splošno ter kakovost življenja vedno ocenjena najvišje. Omenjenima državama sledi Nemčija. Relativno zadovoljni so še v Franciji in Italiji, medtem ko je stopnja zadovoljstva v vzhodnih državah nižja. Slovenija se na teh lestvicah uvršča v sredino. V primerjavi z zahodnimi državami smo v Sloveniji precej bolj nezadovoljni, vendar je stopnja zadovoljstva v Srbiji ali na Madžarskem še precej nižja. Glede splošnega zadovoljstva ter kvalitete življenja se Slovenija tako postavlja ob bok Italiji.

Upad zadovoljstva posledica več faktorjev

Upad splošnega zadovoljstva v Evropi, po mnenju gospoda Thomasa Schwabla, poslovodje v inštitutu Marketagent.com, ne preseneča, saj so stroški življenja vse višji, zaposlitev je vse manj in čedalje težje je priti do njih, prav tako pa se povečujejo razlike med bogatimi in revnimi. Slednji razlogi so po mnenju gospoda Schwabla poglavitni razlogi za negativen trend zadovoljstva.

Slednjo ugotovitev potrjujejo rezultati.

Kar 71odstotkov Evropejcev opaža povišanje življenjskih stroškov v preteklih 12 mesecih.

Da je trenutno enostavno pridobiti zaposlitev, meni zgolj 6 odstotkov Evropejcev, kar 80 odstotkov pa jih meni, da je trenutno težko oziroma zelo težko najti zaposlitev.

V obdobju od januarja do decembra 2012 se je za skoraj 10 odstotkov povišal delež Evropejcev, ki menijo, da je trenutno zelo težko najti novo zaposlitev. Med najbolj pesimistične, kar se tiče pridobivanja zaposlitve, se uvrščamo prav Slovenci, saj nas zgolj 1,6 odstotka meni, da je trenutno enostavno najti novo zaposlitev. Za primerjavo, v Avstriji, ki je glede tega indikatorja vodilna, delež teh presega 20 odstotkov. Tako ne preseneča, da ljudje vse bolj občutijo razkorak med revnimi in bogatimi.

Kar 90 odstotkov Evropejcev meni, da je razkorak med revnimi in bogatimi velik oziroma zelo velik. Nekoliko bolj optimistični so tukaj mladi, saj jih zgolj 85 odstotkov opaža razlike, medtem ko delež teh med starejšimi dosega skoraj 95 odstotkov.

Zaupanje v politiko vse manjše

V domačo politiko zaupa zgolj še 5 odstotkov Evropejcev. Največje zaupanje v nacionalno politiko izražajo Švicarji, kjer politiki zaupa skoraj četrtina vprašanih (24,4 odstotka).

Sledita Nizozemska ter Nemčija. V obeh državah politiki zaupa skoraj 10 odstotkov vprašanih. V večini preostalih držav izraža zaupanje v nacionalno politiko manj kot 5 odstotkov vprašanih. V Sloveniji je zaupanje izrazilo manj kot 4 odstotke vprašanih. Tako ne presečna, da je želja po političnih reformah v Evropi vse višja.

Več kot 60 odstotkov vprašanih izraža želje po reformah, zgolj 12 odstotkov pa meni, da ne obstaja potreba po reformah. V Sloveniji si želi reforme v politiki več kot 70 odstotkov sodelujočih v raziskavi.

Stanje ekonomije in odnos do evra vse slabša

Tudi stanje nacionalne ekonomije Evropejci ocenjujejo vse slabše.

V decembru je kar 60 odstotkov Evropejcev menilo, da je stanje nacionalne ekonomije slabo oziroma zelo slabo. Nekaj optimizma glede nacionalnega stanja ekonomije je mogoče zaznati zgolj v nemško govorečih državah. Tudi stanje evropske ter globalne ekonomije ocenjujejo anketiranci kot slabo. Kar 44 odstotkov Evropejcev meni, da je stanje ekonomije v Evropi slabo, skoraj 40 odstotkov pa podobno ocenjuje tudi stanje globalne ekonomije.

Zaupanje v nacionalne finančne institucije tako izraža zgolj še 12 odstotkov vprašanih, medtem ko skoraj polovica Evropejcev nacionalnim finančnim institucijam ne zaupa več. Zaupanje v domače finančne institucije je med najnižjimi prav v Sloveniji, saj je zaupanje izrazilo manj kot 7 odstotkov vprašanih. Tudi odnos do evra je v decembru dosegel najnižjo vrednost v letu 2012. Zelo pozitiven odnos do evra je izrazilo zgolj 8 odstotkov Evropejcev, medtem ko je več kot 15 odstotkov izrazilo zelo negativen odnos do evra.

Mladi, žarek upanja za Evropo

Vsaj mladi v teh težkih časih Evropi dajejo nekoliko upanja.

Mladi do 29. leta starosti namreč na večino izpostavljenih težav gledajo nekoliko bolj pozitivno kot starejši. Prav tako so veliko bolj strpni do imigrantov, enakost med moškimi in ženskami je zanje precej bolj samoumevna kot za starejše. Tudi glede pričakovanj lastne finančne situacije so veliko bolj pozitivno naravnani. Skoraj polovica jih v prihodnost s tega vidika gleda pozitivno.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ