Za božič – 200 let prve zbirke pravljic bratov Grimm

15. 12. 2012

Jacob Ludwig Karl (rojen 4. januarja 1785 v Hanauu, umrl 20. septembra 1863 v Berlinu) in Wilhelm Karl Grimm (rojen 24. februarja 1786 v Hanauu, umrl 16. decembra 1859 v Berlinu) sta se kot najstarejša otroka rodila v družini z devetimi otroki.

Ko je bil starejši Jakob star komaj enajst let, je umrl oče, dve leti pozneje pa še ded. Vsa odgovornost za otroke pa je padla na mater, ki so jo otroci izjemno spoštovali.

Leta 1798 sta bila Jakob in Wilhelm poslana v Kassel k teti, kjer sta na univerzi v Marburgu začela študirati pravo. Tu sta oba vzljubila raziskovanje preteklosti ter se preusmerila v študij jezikoslovja. Med raziskovanjem tradicije še ne do konca izoblikovane enotne nemške države sta začela tudi zapisovati legende in pravljice, ki so tedaj obstajale le v pripovedni obliki. Znane pravljice, kot so Rdeča kapica, Janko in Metka, Sneguljčica ali Pepelka, so bratoma Grimm pripovedovale izobražene ženske iz soseščine (z eno od njih se je Wilhelm pozneje tudi poročil), katerih predniki so pribežali iz Francije. Med poznejšimi viri so bile tudi plemiške znanke, pa vojak, ki je bratoma pripovedoval pravljice v zameno za nekaj rabljenih oblek ...

Otroške in hišne pravljice – božič 1812

Za božič leta 1812 je izšla prva zbirka Otroških in hišnih pravljic, ki je bila najprej zamišljena kot strokovno gradivo za učenjake.

Marsikdo je v pravljicah prepoznal kakovostno vzgojno čtivo za otroke, ki pa je bilo za okus marsikoga vendarle preveč kruto, saj so se v zgodbicah pretakali potoki krvi, manjkalo pa ni niti spolnosti in ljudožerstva. V naslednjih izdajah sta določene zgodbe črtala, druge predelala v skladu s svojimi krščanskimi vrednotami, predvsem pa sta jih očistila erotičnih elementov.

Njune pravljice ne pripovedujejo predvsem o boju med dobrim in zlom, ampak so bile zapisane z mislijo na dajanje vzgleda. Zato ne govorijo toliko o srečnih koncih kot o prevzemanju odgovornosti. Pravljice sta brata Grimm prenavljala vse do leta 1857, ko je izšla sedma, 'velika izdaja' pravljic. Poleg pravljic sta skupaj izdala še Nemške pripovedke, Irske vilinske pravljice, Nemško mitologijo in Nemški slovar. Wilhelm je umrl leta 1859, njegov brat Jacob pa leta 1863. Nerazdružljiva brata sta skupaj pokopana na pokopališču Alter St.-Matthäus-Kirchhof v Berlinu (Schöneberg).

Zanimivost o pravljicah in bratih Grimm:

  • Pravljice bratov so bile zmes Jacobove silovitosti in drznosti ter Wilhelmove kritičnosti, jasnosti in natančnosti.
  • Brata Grimm skupaj s Karlom Lachmannom in Georgom Friedrichom Beneckom veljata tudi za utemeljitelja nemške filologije oz. germanistike. Bila sta realista, ki sta v daljni preteklosti videla korenine za sodobno stanje. Zato sta raziskala duhovni razvoj nemške literature (pripovedke, listine, prav tako kot književnost) in pri tem postavila temelje za znanstveno obravnavo tega področja.
  • Danes zbirka njunih pravljic predstavlja eno temeljnih besedil zahodne civilizacije. S pravljicami sta se ukvarjala kar 50 let, tako da je njihovo število naraslo na 209.
  • Pravljice bratov Grimm niso le prevedene v večino svetovnih jezikov, ampak tudi vpisane na seznam svetovne kulturne dediščine, ki ga vodi UNESCO.
  • Ilustracije za zbirke pravljic je prispeval še en uspešen umetnik v družini, njun mlajši brat Ludwig.
  • Ker sta Grimma zgodaj ostala brez očeta, ni naključje, da je v njunih najbolj znanih in literarno najmočnejših pravljicah oče tako pogosto mrtev, odsoten ali vsaj nezainteresiran.
  • Mama, v poganskih pravljicah prav tako pogosto krivična in nepoštena, seveda ni prišla v poštev, saj sta Jakob in Wilhelm svojo oboževala, zato sta uvedla mačeho, kar so pozneje z navdušenjem sprejeli psihologi s Freudom in Jungom na čelu.
  • Začetne izdaje pravljic niso bile preveč uspešne, saj je bilo 900 izvodov razprodanih šele po treh letih. Grimma sta v pravljicah popravila ''vse, kar se jima je zdelo sumljivo''. Pilila sta jih in 'izboljševala', tako da so postajale vse bolj prefinjene in stilizirane, razgibane in slikovite.
  • Pravljice so še danes najbolj prevajana nemška knjiga.
  • Leta 1814 je Jacob prevedel tudi srbsko slovnico svojega prijatelja Vuka Karadžića.
  • Prvi slovenski prevod Grimmovih del je bil leta 1849 objavljen v reviji Slovenec, kjer se je pojavila pravljica Ubogi in bogatin.

Povzeto po reviji Lisa

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ