Mojci Miholič, dr.med., spec.druž.med., delo ni le poklic - je način življenja in poslanstvo. Tega ni mogoče spregledati ob srečanju s to priljubljeno zdravnico.
Dr. Miholičeva pravi, da s svojim poklicem dnevno raste, ob tem, ko nesebično pomaga ljudem v stiski, velikokrat žrtvuje svoj prosti čas. Hkrati pa se zaveda, da je pomembno, da ohranja zdravo distanco, ki preprečuje, da ne poosebi tuje bolečine in ne podleže obremenitvam vsakdana. Svoje delo opravlja z nasmehom, vsakogar, ki stopi v ambulanto obravnava kot bitje z duhom in telesom in ne le kot posameznika z načetim »fizičnim telesom«.
V ambulanti v Zdravstvenem domu za študente se vsak dan srečujete z različnimi bolezenskimi stanji, predvsem študentske populacije. Omenili ste, da se v zadnjih mesecih v precejšnji meri srečujete tako z vprašanji o HPV kot tudi z okužbami s temi virusi, zato je morda smiselno govoriti o njih?
Tako je, ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih bolezni je okužba z virusi HPV, ki lahko povzročijo različne vrste rakov in drugih bolezni. HPV virusi so skupina virusov, poznamo več kot 200 različic oziroma genotipov, najdemo pa jih lahko v koži in sluznicah ljudi. Po svetu je danes s HPV okuženih približno 600 milijonov ljudi.
HPV se najpogosteje prenašajo pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni), pa tudi samo z dotikanjem, kar se absolutno premalo poudarja. Po podatkih se spolno aktivne osebe vsaj enkrat v življenju okužijo s HPV, neredko že kmalu po začetku spolne aktivnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih med 15 in 25 let. Okužba je pogosta tako pri ženskah, kot tudi pri moških.
Vaše pacientke so v študentskih letih dejansko v obdobju največje spolne aktivnosti. Kako se ženska v tem obdobju lahko zaščiti?
Tako je. Pred okužbo s HPV se ženska lahko zaščiti:
- z varno in zdravo spolnostjo. Tu poudarjam tako imenovano ABC pravilo: A – abstinenca ali odlašanje prvega spolnega odnosa na čim kasnejši čas, B – bodi zvest ali zvestoba enemu partnerju ob pogoju, da je on zvest vam, C – kot »condom« oziroma kondom, ki ga je potrebno uporabljati pravilno in dosledno. Kondom žal ne prepreči okužbe s HPV, ampak le zmanjša verjetnost prenosa
- s cepljenjem proti HPV, saj je zaščita po cepljenju boljša kot bi bila po že preboleli bolezni
- z rednimi obiski ginekologa (preventivni program ZORA od 20. leta naprej.
Omenili ste, da kondom ne prepreči okužbe s HPV.
Tako je. Za prenos okužbe so dovolj že tesni intimni stiki vseh vrst, na primer stiki s sluznico ali kožo okužene osebe. Med različnimi deli telesa jih lahko prenašamo tudi z rokami, lahko pa se prenesejo tudi z matere na novorojenčka ob porodu.
Kaj pomeni okužba s HPV?
Okužba s HPV, za katero ne poznamo zdravila, lahko povzroči različne zdravstvene težave. Večina okužb mine spontano, brez bolezenskih znakov in brez posledic. Več deset genotipov virusa povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. Nekateri manj rizični genotipi so vzrok neprijetnih in trdovratnih genitalnih bradavic, poznamo pa tudi trinajst zelo nevarnih genotipov HPV.
Slednji lahko povzročijo raka materničnega vratu, nožnice in vulve pri ženskah, raka penisa pri moških ter raka zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih. Visoko rizični genotipi HPV so tako odgovorni za skoraj vse primere raka materničnega vratu, 88 % raka zadnjika, 78 % raka nožnice, četrtino primerov raka ženskega zunanjega spolovila (vulve), polovico primerov raka penisa ter skoraj tretjino (31 %) primerov raka ustnega dela žrela.
Rak materničnega vratu je na primer drugi najpogostejši rak, takoj za rakom dojk, za evropske ženske med 15. in 44. letom starosti. Kljub nekaterim učinkovitim ukrepom, je rak materničnega vratu še vedno zdravstveni problem tudi v Sloveniji, kjer na letni ravni za njim zboli okrog 120 žensk, med 40 in 50 pa jih vsako leto umre, navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poleg tega mora pri nas zaradi predrakavih sprememb, ki so posledica kronične okužbe z enim od rakotvornih HPV, vsako leto na operacijo več kot 1600 žensk.
Kje in kako študentke, ki še niso bile cepljene pridejo do informacij in kje se lahko cepijo?
V zadnjih letih z veseljem opažamo velik porast informacij v javnosti.
V Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani smo v zadnjih štirih šolskih letih priredili cepilne dneve, kjer smo proti HPV cepili študentke zamudnice ter študente obeh spolov, ki niso zamudniki. Študentke, ki ne študirajo v Ljubljani, pa se morajo o tovrstnem cepljenju pozanimati pri svojem osebnem zdravniku ali na izpostavah NIJZ, kjer se izvaja cepljenje.
S cepilnimi dnevi, ki jih organiziramo v ZD za študente v Ljubljani, se povečuje dostopnost do cepljenja proti HPV. Naslednji cepilni dan bo organiziran 14.12.2022.
Omenjate tako imenovane »zamudnice«. Kdo so to in kakšni pogoji veljajo za njih?
S terminom zamudnice pojmujemo dekleta, ki so bila rojena leta 1998 ali mlajše in v 6. razredu osnovne šole iz različnih razlogov niso bila cepljena proti HPV. Do starosti 15. let je v Sloveniji za cepljenje potrebna privolitev staršev. V šolskem letu 2018/2019 je obvezno zdravstveno zavarovanje pričelo kriti stroške cepljenja proti HPV tudi za dekleta rojena 1998 ali mlajše (torej za zamudnice).
Sicer je bilo v Sloveniji brezplačno celjenje za deklice uvedeno leta 2009, za dečke žal šele 2021. Izbirno cepljenje proti okužbi s HPV se izvaja ob sistematskem pregledu, ko deklice, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole, prejmejo prvi odmerek cepiva. Za zamudnice je cepljenje proti okužbi s HPV možno opraviti v večini splošnih ambulant.
Cepljenje je brezplačno za študentke zamudnice (rojene leta 1998 ali kasneje, ki do sedaj še niso bile cepljene). Za vse ostale je cepljenje samoplačniško. Za zamudnice so potrebni so 3 odmerki cepiva, ob rednem cepljenju pa le dva.
Kaj pa ženske, ki so rojene pred letom 1998, ko je bilo s strani države omogočeno brezplačno cepljenje?
Ženske, ki so bile rojene pred letom 1998 žal ne spadajo več v kategorijo tako imenovanih zamudnic. Tudi one se lahko cepijo in s tem zmanjšajo možnost nastanka raka materničnega vratu, a žal je to cepljenje samoplačniško.
Kako ženska prepozna, da je okužena s HPV? Ali se je smiselno cepiti proti virusom HPV, če obstaja možnost, da je ženska že okužena?
Pri ženskah okužba s HPV največkrat ne povzroča težav in okužena oseba nevede prenaša virus na druge osebe. Enako velja tudi za moške.
V spolnem življenju posameznika se več kot polovica oseb vsaj enkrat v življenju okuži z enim ali dvema tipoma HPV. Človeški imunski sistem večino teh okužb obvlada in se virus v nekaj mesecih »očisti«. Obenem pa naravna protitelesa, ki jih organizem med okužbo ustvari, ne ščitijo posameznika pred ponovno okužbo za isti tip HPV in je torej možna ponovna okužba z istim (ali drugim) tipom virusa.
Žal pa v 10% virusna okužba lahko traja dlje časa, se ne »očisti« in kot taka lahko poveča tveganje za nastanek predrakavih in rakavih obolenj, posebno če gre za okužbo z visoko rizičnimi tipi HPV (približno pri 1% okuženih).
Posledice okužbe s HPV so torej odvisne od tipa virusa (nizko in visoko rizični), trajanja okužbe in seveda od posameznikovega stanja imunskega sistema.
Proti HPV se je smiselno cepiti tudi v kolikor obstaja možnost, da je ženska že okužena, oziroma je že bila okužena. Cepljenje proti HPV ščiti zgolj pred predrakavimi in rakavimi boleznimi materničnega vratu ter pred koničastimi bradavicami. Bradavice na spolovilu ženska lahko sama opazi in obišče zdravnika. Predrakavih in rakavih sprememb pa žal ne more sama zaznati in je zato pomembno, da redno obiskuje ginekologa.
Katera so najpogostejša vprašanja, ki vam jih postavljajo pacientke, ko se odločajo za cepljenje?
Točno ta, o katerih pišete danes. In pa, seveda, ali je cepivo učinkovito in varno.
Pa je cepivo varno in učinkovito?
Cepljenje z devet-valentnim cepivom, ki je na voljo v Sloveniji velja za zelo učinkovito zaščito pred okužbami z devetimi najpogostejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema genotipoma HPV, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic.
V Sloveniji se od lani lahko brezplačno cepijo tako deklice kot tudi dečki od 6. razreda osnovne šole oziroma od 12. leta starosti dalje.
Pomembno pa je, da se mladostniki cepijo dovolj zgodaj, saj je cepivo najbolj učinkovito pred prvo okužbo. Za večino otrok sta dovolj le dva odmerka cepiva, če se cepijo pred 15. letom starosti, zato strokovnjaki pozivajo starše, da s pravočasno odločitvijo za cepljenje njihovih otrok v mladosti, poskrbijo za njihovo zdravje v odrasli dobi. Ko je okužba enkrat prisotna, je namreč cepivo ne zdravi. Cepljenje je sicer priporočljivo do 26. leta starosti, po tej starosti pa je priporočljivo po individualni presoji, glede na tveganje za okužbo, nekje do 45. leta.
Odločitev v drugi smeri, torej proti cepljenju, ima lahko velike posledice za zdravje. Posameznik, ki ni bil cepljen, ima bistveno večje tveganje, da bo zbolel za določenimi raki ali predrakavimi spremembami, in tudi večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, kot tudi za zaplete po zdravljenju teh.
