Umetna inteligenca - izzivi, dileme in prvi uspehi!

31. 10. 2014
Umetna inteligenca - izzivi, dileme in prvi uspehi! (foto: shutterstock)
shutterstock

Kateri so največji aktualni izzivi pri računalnikih, ki bi razmišljali kot mi?

Pojem inteligence je težko opredeliti. Je nekaj ali nekdo inteligenten, ker zna na pamet zmnožiti 29 krat 18 in rešiti podobne zapletene račune? Kaj pa čustvena inteligenca, ko pri drugih prepoznamo žalost, jezo ali pretvarjanje? Zelo veliko ljudi bi znalo rešiti omenjeni račun (če se morda sprašuješ, je rezultat 522), ne bi pa se znali odzvati, če bi pred njimi nekdo nenadoma začel jokati ali kričati. Prav zato je področje umetne inteligence (UI; angl. artificial intelligence - AI) izredno nehvaležno.

Britanski matematik Alan Turing, znan po svojem delu na področju dešifriranja med 2. svetovno vojno, nam je približal zamisel, da računalniki lahko ne le računajo, temveč tudi razmišljajo. Toda kje smo, ko gre za računalnike in robote, ki lahko razmišljajo, govorijo in opravljajo naloge kot ljudje, danes? Po nedavnem napredku na področju brezpilotnih letal in interaktivnih robotov smo naredili preboj tudi pri umetni inteligenci, a smo še daleč od stvaritev, kot sta bili Samantha v filmu Ona in Skynet v Terminatorju.

Nando de Freitas, profesor računalništva na univerzi v Oxfordu, že dolgo raziskuje možgane in poskuša dognati, kaj se v njih dogaja brez naše vednosti: "V možganih obstaja izredno zanimivo področje hipokampus. Ko podgana hodi v neko smer, se pri tem aktivirajo določeni nevroni, če je na drugi strani sobe, pa se aktivirajo drugi. Tako podgana ve, kje v sobi je. Vsak nevron je povezan z vidnim korteksom, v katerem shranjujemo podobe, in s slušnim korteksom, kjer shranjujemo zaporedja. Vsak nevron predstavlja določeno lokacijo v prostoru in se aktivira, ko smo tam. Ob vsakem vzburjenju nevrona v hipokampusu ta aktivira nevrone, ki predstavljajo neko podobo v svetu, kar na primer pomeni, da si lahko predstavljate pot domov. Trenutno poskušamo razvozlati, kako se to zgodi. Inteligenco jemljemo za samoumevno. Številnih procesov v možganih se sploh ne zavedamo in prav zato jih je tako težko poustvariti."

Argumenta, da je robot težko zares inteligenten, dokler tako kot človek ne čuti čustev, ni težko ovreči: "Čustva so ena najlažjih stvari, ki se lahko poustvarijo," trdi de Freitas. "Ni nam treba izdelati nečesa tako inteligentnega, kot je človek, da bi pridobili čustven odziv. Če bi žrelnico podrezali z iglo, bi se tudi čustveno odzvala, to pa zato, ker je del starega dela možganov, ki ga delimo s podganami, mišmi, kravami, prašiči in drugimi živalmi. Novi možgani, kot je neokorteks, so tisti, ki so odgovorni za višjo raven razmišljanja."

Če torej znanstveniki ne razvijajo robotov, ki bi se zjokali ob solzavem filmu, kako poskušajo potem ustvariti novo generacijo razmišljajočih robotov? Navsezadnje je robot Globoka modrina premagal šahovskega svetovnega prvaka Garija Kasparova, superračunalnik Watson pa je premagal dva prvaka v TV-kvizu Jeopardy. Kakšne ovire bodo še sposobni premagati?

"Inteligentnost je zame sposobnost komuniciranja z okoljem in moralno neoporečno delovanje," pravi de Freitas, "ljudje smo sposobni načrtovati svoja dejanja in obratno sklepati, kar pomeni, da smo se sposobni vprašati, kaj bi se zgodilo, če bi naredili nekaj drugega. Roboti so precej pametnejši od nas. Logične in matematične naloge opravljajo veliko hitreje, je pa res, da znamo ljudje graditi predstave tistega, kar vidimo. To poskušamo zdaj doseči tudi pri umetni inteligenci."

De Freitas tesno sodeluje z razvojem programa Poglobljeno učenje, ki poskuša reproducirati sposobnost človeških možganov, da določeno podobo ne le vidijo, temveč jo tudi razumejo. To področje so glavne tehnološke korporacije, kot so Google, Amazon in Facebook, pripravljene raziskovati.

"Poglobljeno učenje poskuša robotom omogočiti graditev lastnih predstav sveta, na podlagi katerih bi delovali tako, da bi ustvarili svoja zaporedja. Nato bi jih radi naučili ustvariti različna zaporedja. To je tako, kot če bi vzeli vse posnetke na YouTubu, vsak video razrezali in dele potem znova zložili v nov posnetek. Naslednji korak je zamišljanje alternativnega scenarija, kot je ta, ki smo jim ga predstavili. Računalnike želimo naučiti abstraktne predstave o njihovem okolju, posledičnega razmišljanja o tem okolju ter o vzrokih in posledicah njihovih dejanj. Vsi večji spletni iskalniki že uporabljajo to tehnologijo. Za Facebook to pomeni, da na podlagi danih podatkov ve vse o svojih uporabnikih. Iz teh podatkov lahko veliko izveste, tudi uporabnikov inteligenčni kvocient. Uporabijo jih lahko za novačenje ali pa za to, da postanejo njihovi trenerji za življenje. Noben psiholog nima dostopa do tako velike količine podatkov. Pred nekaj meseci sem o tem govoril z Markom Zuckerbergom. Obstaja dober razlog, da vlaga v takšne raziskave."

Tudi pri Googlu se močno zanimajo za možnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca. Njihov 30 milijonov evrov vredni nakup londonskega podjetja za umetno inteligenco DeepMind in najem priznanih pionirjev umetne inteligence Raya Kurzweila in Geoffreyja Hintona kaže na to, da so velika podjetja pripravljena izkoriščati to na novo nastajajočo tehnologijo.

Googlov avto brez voznika je v Silicijevi dolini dvignil veliko prahu. Tam jih vodstveni delavci že preizkušajo na javnih cestah. Google je sporočil, da so njihovi avtomobili skupaj prevozili že več kot 800 tisoč kilometrov brez ene same nesreče. Leta 2013 je na slovenskih cestah umrlo 57 ljudi, leta 2012 na britanskih 1754, na ameriških pa dobrih 33 tisoč. De Freitas pravi, da bodo v bližnji prihodnosti "avtomobili veliko boljši vozniki, kot smo ljudje". Računalniki se namreč odzovejo veliko hitreje od nas. Googlov avto brez voznika je sposoben opraviti na stotine diagnostičnih pregledov na sekundo in v povprečju potrebuje človeško pomoč le na vsakih 58 tisoč kilometrov. Glede na to, da je bila leta 2012 v Veliki Britaniji povprečna razdalja, ki jo je prepotoval človek v letu dni, okoli 10.800 kilometrov, bi takšno pomoč potrebovali le na vsakih pet let!

Še eno področje, ki bo v prihodnje zagotovo izkoriščalo umetno inteligenco, je zdravstvo. Na Japonskem v zdravstvu že delujeta dva robota; robot RIBA udobno dviguje paciente in izpolnjuje ukaze upravljavca, človeku podoben robot Actroid-F pa bolniškim sestram pomaga kot opazovalec. Po Freitasovih besedah bi lahko robotske medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci kmalu postali resničnost.

"Roboti lahko veliko hitreje postavijo diagnoze kot mi. Paciente, tudi starejše, trenutno pošiljamo domov, bolničarke pa jih v njihovem domačem okolju le redko obiščejo. Če bi njihove domove primerno opremili, bi lahko razvili sistem, ki bi prepoznal, kdaj se pacientovo stanje poslabša, in bi tja lahko pravočasno poslali rešilno vozilo. To za zdaj še ni mogoče, obstaja pa kar nekaj podjetij, ki to razvijajo."

Roboti z umetno inteligenco so torej že sposobni opravljati zapletene naloge. Kaj pa se zgodi, če padejo v napačne roke?

"Tako kot ljudje umetno inteligenco izkoriščajo v avtomobilih, da jim pomaga voziti, jo lahko izkoriščajo tudi za to, da pobijajo ljudi. Kot nekdo, ki se s tem ukvarja in se tega zaveda, lahko rečem, da je to povsem upravičena skrb. Že zdaj imamo veliko letal, ki letijo povsem samostojno. To ni več le tehnologija prihodnosti, saj jo že imamo, zato bi morali imeti nekakšno konvencijo, podobno ženevski, ki bi ljudem prepovedovala zlorabljati robote in podobne naprave. Toda ne, v prihodnosti ne vidim robotov, ki se uprejo in pobijajo ljudi. Vidim kvečjemu robote, ki se uprejo in nas prisilijo, da se nehamo pobijati med seboj. Robot prihodnosti bo inteligentni stroj drugačne vrste, tako kot je podgana drugačna od človeka. Ne bo človek, saj je to, kar nas naredi človeške, drugačno od tega, kar naredi delček silicija človeškega."

Povzeto po pisanju revije Kako deluje - v prodaji je ta hip že druga številka revije, katere naslovna tema je posvečena tridimenzionalnem tiskanju, t.j. napravi ki je že in še bo temeljito spremenila naše življenje.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"