Špela Horvat je 21-letna blogerka, ki v življenju ne pozna omejitev in zadržkov. Zaveda se, da je treba življenje vzeti v svoje roke in resnično početi to, kar ti srce narekuje.
Trenutno raziskuje zelenja in gorovja v tujini, kjer tudi študira. Njeno najljubše opravilo je pakiranje, ki vedno vodi v nepozabne dolgodivščine življenja. Obožuje povišan srčni utrip po teku in kuhanju.
1. O čem najraje pišeš?
Najraje pišem o stvareh, v katere verjamem, so praktične in za seboj puščajo pozitivne sledi. Na blogu (www.spelahorvat.com) najdeš motivacijo, če jo že dolgo iščeš.
Moje poskakovanje po svetu, ki te morda prepriča, da že to poletje pobašeš stvari in greš.
Najdeš lahko tudi kaj zdravega in to dodaš na svoj jedilnik. Kaj modnega in športnega. Skratka, najdeš moje vihravo življenje, zapisano na 'papirju'.
2. Trenutno študiraš in delaš v Švici, kako te je pot zanesla tja?
Po dveh letih bivanja v Turčiji, kjer sem občutila, kaj pomeni kaos v pravem pomenu besede, sem se začela spraševati, kakšno pa bi bilo življenje v najbolj 'organizirani' državi na svetu? Ponavadi svojega življenja ne prepuščam naključju, zato sem danes tudi tukaj, kjer sem.
3. S katerimi izzivi si se srečevala na začetku in kako si jih premagala?
Pri 19 letih sama v svet? Ni lahko, če ti mami več ne pere, lika in kuha. Za vse si sam. Vedeti moraš, kako se spraviti v dobro voljo, obvladovati svoje misli in sprejeti vse novosti sebi v korist.
Danes je moja največja osebna vrednota vztrajnost, ki mi je ni podal učitelj v šoli, ampak svet. Srečna sem, da imam v sebi nekakšen motorček, ki me vedno priganja, da svoje življenje maksimalno izkoristim. Nekako sem vedela, da domače okolje zame ni dovolj, zato sem morala spakirati in iti.
4. Kaj domačega najbolj pogrešaš, ko si v tujini, in obrnjeno?
Mamin objem in njene dobrote, ki zadišijo iz kuhinje. Pogrešam domačo ulico in svoj gozd, kjer sem najbolje sprostila svojega duha in nabirala motivacijo. Ko sem doma, pa me že po nekaj dnevih zagrabi občutek, da je treba iti naprej. Oprosti, mami, ne morem si pomagati.
5. Si tudi manekenka. Kaj ti pomeni moda?
Zahvaljujoč vrhunski modni agenciji Immortal models management so moje modne izkušnje takšne, ki ti jih lahko zagotovi le top agencija. Zelo pomembno je, kdo te dobi v roke in kako ti predstavi modni svet.
Moda je zame profesionalni šport, kjer le najbolj vztrajni in talentirani najdejo pot do uspeha. Ne smeš biti le še ena ribica v morju, ampak moraš zares vedeti, kako splavati.
6. Kaj pa počne Špela, ko ne dela?
Špela najraje vstopi v svoj svet, za katerega so potrebne slušalke, športna oprema in gozd. Rada tudi tipka o vsem mogočem, z željo, da koga njena pisarija razsvetli in motivira.
7. Obožuješ kuhanje. Katere jedi, ki jih znaš sama pripraviti imaš najraje?
Ne samo, da kuham, ampak velikokrat k temu dodam tudi svojo "umetniško" žilico. Najraje ustvarjam svoje jutranje smoothie-je, zelenjavne rižote in kaj pregrešnega.
8. Katere talente občuduješ pri fantih?
Najbolj občudujem tisto pristno kavalirstvo 20. stoletja, ki je danes pri večini že globoko pod zemljo. Se spomnite filma The Notebook? Le zakaj smo takrat predstavnice nežnejšega spola žalostnih oči sedela pred zasloni? Fantje, prosim prebudite se in svoji ženski pokažite to, kar si zasluži!
9. Si ljubiteljica potovanj. Kdaj in kje si bila na zadnjem potovanju ter kako je bilo?
Prvih 5 dni potovanja sem sicer spala na letališču (za podrobnosti vas bom morala napotiti na blog, razen, če mi Cosmo dovoli popisati vse strani revije).
Potem sem se najbrž že zasmilila bogu in zato pristala sprva v San Franciscu, nato Washingtonu in na koncu v mestu vrtoglavih stolpnic – New Yorku. Z eno besedo:"Za takšne dogodivščine živim!"
10. Če bi sedaj lahko izbrala letalsko karto kamorkoli, kam bi odletela?
Cosmo, hvala za najlažje vprašanje. Brez dvoma bi to bila Francoska Polinezija. Zato, ker je po slikah sodeč tam tako lepo, da me včasih že sanje priganjajo. Bo slej kot prej potrebno "odfrčati" tudi tja. Seveda bo pa prvo potrebno krepko napolniti potovalni šparovček.
11. Kakšen so tvoje ambicije za prihodnost? Kje se vidiš čez deset let?
Zdaj sem nekako v fazi odkrivanja, kdo sem in kaj si v svojem življenju želim. Čez 10 let pa se v prvi vrsti vidim kot mami, ki se podi za svojimi malimi vragci. Takrat bo treba ustaviti motorček in se prepustiti družinskemu življenju ter karieri. Želim si le dela, ki me bo osrečilo. Upam, da v današnjem neizprosnem svetu ne zahtevam preveč.
12. Najboljši nasvet, ki si ga kdajkoli dobila in ga predajaš naprej?
Nasvet od moje babi, ki je poskrbela, da se še zmeraj vsak dan najraje spominjam svojega otroštva. "Za vsakim slabim pride nekaj dobrega," mi je dejala. Babi, res je. V življenju sem imela že veliko dežja, še več pa sončka.
Pripravila: Petra Rozman
Fotografije: osebni arhiv, Tibor Golob, Rok Tržan, Grega Bohinc Toporiš
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
