Pomemben delež prebivalstva je še vedno v visokorizičnih skupinah za hudo obliko bolezni COVID-19

Kampanja »ŽIVETI S COVIDOM« je namenjena izobraževanju in informiranju javnosti o visokorizičnih skupinah ljudi, pri katerih lahko še vedno pride do hudih zapletov, posledic in slabih izidov bolezni COVID-19. COVID ne izbira!

Pomemben delež prebivalstva je še vedno v visokorizičnih skupinah za hudo obliko bolezni COVID-19 (foto: PROMO) PROMO
9. 11. 2022 | Promocijsko sporočilo

Osebe z določenimi kroničnimi obolenji in drugimi rizičnimi stanji so še vedno izpostavljene povečanemu tveganju za hujši potek bolezni COVID-191, čeprav virusna različica omikron povzroča blažjo obliko bolezni.2 Pandemija koronavirusa je spremenila življenja po vsem svetu, posebej za skupnost ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih obstaja večje tveganje za hujši potek bolezni v primerjavi s preostalim prebivalstvom, ko zbolijo za boleznijo COVID-19. Gre za visokorizične skupine, ki veljajo za t. i. »ujetnike pandemije«, med katere spadajo starejši od 60 let ter ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi motnjami, zaradi katerih so bolj izpostavljeni hujšim posledicam v primerjavi z ostalo populacijo, čeprav nihče ni izjema. Prav njim je posvečena kampanja – ŽIVETI S COVIDOM, ki opozarja na izpostavljenost in ogroženost rizičnih skupin, hkrati pa javnost izobražuje o dejavnikih tveganja, poznavanju rizičnih skupin ter ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje slabih izidov bolezni. 

Med skupinami s povečanim tveganjem skoraj 22 odstotkov svetovne populacije

»Pandemija je v bistvu mimo, ukrepi niso več potrebni. Vse se odpira. Družba se je odločila, da je čas, da živimo z boleznijo, v sožitju z novim koronavirusom, da obravnavamo COVID-19 kot na primer viruse prehlada in gripo, in da to ni več družbeno kritična bolezen. Pozabili pa smo na zelo ranljivo manjšino v družbi in to so osebe s hudimi imunskimi motnjami ter druge ranljive osebe. Zanje COVID-19 še zdaleč ni mimo, zato se je treba vprašati, ali je strategija »ŽIVETI S COVIDOM« varna za vse,« pravi prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, ob pričetku kampanje »ŽIVETI S COVIDOM«.

Ocenjuje se, da je med skupinami s povečanim tveganjem za napredovanje bolezni COVID-19 v hudo obliko skoraj 22 odstotkov svetovne populacije, kar tudi v Sloveniji predstavlja pomemben delež prebivalstva.

Profesor Tomažič je pojasnil, da so osebe s hudimi imunskimi motnjami prejemniki presajenih organov, bolniki z aktivnimi karcinomi, avtoimunskimi boleznimi in tisti, ki prejemajo biološka zdravila, ki na primer delujejo proti limfocitom B ter druga imunosupresivna ali imunomodulatorna zdravila. Pri imunsko oslabljenih bolnikih pričakujemo hujšo obliko bolezni COVID-19 in pogosto njen podaljšan potek, saj se lahko virusna faza bolezni zelo podaljša. Zato so osebe s hudo imunsko motnjo tudi potencialni izvor novih različic SARS-CoV-26, je poudaril profesor Tomažič.

Druge rizične skupine, pri katerih obstaja tveganje za hujši potek COVID-19 

Število ljudi, ki so še vedno bolj ogroženi, ni majhno. Govorimo pa o osebah, ki so imunsko oslabljene ali rizične zaradi različnih razlogov.1 Med ranljivo populacijo, pri kateri COVID-19 lahko poteka huje, z večjo potrebo po hospitalizaciji in večjo smrtnostjo, spadajo predvsem starejše osebe, bolniki s pridruženimi boleznimi (kronična ledvična bolezen, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge kronične respiratorne bolezni), osebe z anemijo srpastih celic in osebe s prekomerno telesno maso.

»Večina ljudi ima občutek, da koronavirusa tako rekoč ni več, ali da gre pri vseh okuženih za blago bolezen. Za večji del okuženih res velja, da so simptomi blagi in bolezen hitro mine. Na drugi strani pa imamo v družbi ne tako redke posameznike s kroničnimi boleznimi in drugimi dejavniki tveganja za težji potek bolezni, ki jih virus SARS-CoV-2 neposredno življenjsko ogroža. Pri njih lahko pride do okužbe spodnjih dihal z dihalno odpovedjo in razvojem klinične slike, s kakršno smo se srečevali v prejšnjih valovih pandemije. Možni so hudi zapleti, nekateri bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično obravnavo in pri nekaterih se bolezen žal lahko konča s smrtjo. Zato je pomembno ozaveščanje javnosti z opozarjanjem, da je virus še vedno med nami. Naša naloga je, da zaščitimo najranljivejše člane naše družbe in vsak od nas naj prevzame del odgovornosti. Pomembno je, da tudi laična javnost prepozna posameznike, ki so bolj izpostavljeni tveganju za težji potek bolezni COVID-19. Vedeti moramo, da imamo danes orodja, s katerimi lahko preprečimo težji potek bolezni, sprejem v bolnišnico in smrt,« je povedal izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., vodja oddelka za intenzivno terapijo, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.

Vprašajte svojega zdravnika, če imate dejavnike tveganja za hujšo obliko bolezni COVID-19

Številni se sploh ne zavedajo, da spadajo v rizično skupino, zato je treba pozivati k previdnosti. Bolniki naj se pogovorijo z osebnim zdravnikom in preverijo, ali imajo katerega od dejavnikov tveganja za napredovanje bolezni COVID-19 v hudo obliko.3 

»Zdravniki družinske medicine imamo najboljši vpogled v zdravstveno stanje svojih bolnikov, poznane so nam kronične bolezni in družinske anamneze, zato lahko zagotovimo popolne informacije in svetujemo, ali je na primer nekdo, ki ima povečano telesno maso ali visok krvni tlak v večjem tveganju za hudo obliko bolezni COVID-19, ne da bi se tega sploh zavedal," je povedal prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine. Rizične skupine imajo pogosto zmanjšane možnosti običajnih načinov zaščite pred virusno okužbo, zato je verjetnost razvoja življenjsko nevarne in dolgotrajne okužbe večja. Hude oblike bolezni COVID-19 lahko vodijo v smrtni izid, pa tudi v pojav novih sevov virusa.

Osnovno sporočilo kampanje je, da COVID ne izbira, zato je pomembno, da rizični bolniki vedo, kako lahko s pravočasnim testiranjem in zgodnjo diagnozo ne le preprečijo hudo obliko bolezni in hospitalizacijo, temveč posledično tudi rešijo svoje življenje.

Preberite več na Metropolitan.si