Naša novinarka je odkrila rešitev za zamujanje! (#motoristkindnevnik št. 6)

18. 6. 2018
Naša novinarka je odkrila rešitev za zamujanje! (#motoristkindnevnik št. 6) (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Daj punci pravi skuter pa bo osvojila svet!
 

Pa ne le to - nikoli več, ampak res nikoli več ne bo zamujala na sestanke, zmenke ali na kosilo k mami. V izvirniku se misel iz naslova, ki je zrasla na zelniku najbolj razvpite blodinke vseh časov, glasi nekoliko drugače, le da se je osvajanja sveta Marilynka lotevala s pravimi čevlji. In ja, seveda je to moj moto, predelan prosto po Prešernu, ki se je v preteklih nekaj dnevih izkazal za pravo dogmo.

Moje življenje se je v tednu, ko sem se po svetu preganjala z maksi skuterjem, radikalno uredilo.

Raztresena novinarka še ne motoristka, ki je nekoč zamujala na sestanke, ker ni vedela, katere petke naj obuje, je zdaj postala točna kot švicarska ura ali - imam boljšo primerjavo, ker je skuter japonski, kot japonski vlaki! Ti, vsi skupaj, baje v enem letu zamudijo le nekaj minut! To lahko potrdim, ker na Japonskem vlaka nisem nikoli čakala več kot nekaj nanosekund.

Evo, tale moj Burgman, ki je s 385 cc3, 34 konjički in 199 kilogrami suhe teže pravi hrust, je mojo težavo z zamujanjem uredil z levo ... ročko. Res sem že mislila, da mi ni pomoči in da mi ne bi pomagalo niti nekaj let psihoanalize na kavču, kjer bi ugotavljali vzroke mojega konfiktnega odnosa z uro.

Burgman ima namreč znanstveno fantastični pospešek na semaforju. Kos mu niso jaguarji, mustangi, spyderji, beetli in ostale cestne živali, celo moj bivši polo fox ne. Burgman je na semaforju čista raketa, od nič do 60 se zažene v nekaj sekundah. Hm ... se tudi tebi zdi, da so semaforji v mestu posejani nekam na gosto?

Seveda sem ga poimenovala ... Raketa.

Če se še spomniš Schatzija iz prve motonadaljevanke, potem veš, da vsak motorino, pa čeprav testni, poimenujem. Z Raketo sem se celih pet dni izstreljevala na semaforju in vse "natančno" zabeležila v mojem moto dnevniku.

Od Jesenkove 2 do 4, na nožni pogon

Včeraj popoldne sem (se z) Raketo pripeljala z Bleiweisove na Jesenkovo, kjer živim. Prej sem si na Youtubu pogledala video z naslovom Vožnja skuterja za začetnike ter test Suzuki Burgmana 400, tako za vsak slučaj. Youtube je zadnje čase moj najboljši prijatelj - z njegovo pomočjo kuham, likam, meditiram, telovadim, se mažem in celo obvladujem mrcine iz Suzukijeve flote. S pomočjo prvega videa sem se virtualno prvič zapeljala z avtomatskim skuterjem, drugi video pa me je prepričal, da Raketa ni tako neobvladljiva, kot je videti.

Rečeno, storjeno! V prvih metrih hecen občutek, saj se maksi motorino pelje drugače od vitkega cestnega bojevnika, a to ne pomeni, da je Burgman neokreten štor, ki ti v vsakem ovinku grozi, da te bo pokopal pod svojo težo. Parkirala sem na Jesenkovi dve, med dve kanti za smeti, pred Urad za izvrševanje kazenskih sankcij. Zdelo se mi je, da se bo Raketa tam počutila varno.

Ponoči je bil že n-ti vesoljni potop v mesecu in skrbelo me je, da naslednji dan ne bi mogla do BTC-ja na sestanek. Saj tja vozi tudi avtobus, a mački namreč potrebujeta nov pesek in te vreče so težke, pod sedežem maksiskuterja pa je dovolj prostora za dve čeladi (eno integralno in eno odprto).

Zjutraj se je za silo zjasnilo in s čelado v roki sem se odpravila do Jesenkove 2. Na sedežu me je čakalo v plastiko ovito opozorilo Urada, da Raketa stoji na prepovedanem mestu in naj jo nemudoma odstranim. Okej, nič lažjega, sem pomislila, le da tudi pri najboljši volji nisem mogla ugotoviti, za kaj bi se lahko uporabil meter cestišča med dvema kantama.

Vstavim ključ, dam kontakt ... Raketa ne vžge.

Sem natančno gledala tutorial na Youtubu? Seveda nisem. Sklenem, da se je izpraznil akumulator, ker sem pustila prižgane luči, le da tega ne morem potrditi, ker luči ne delajo.

"Pokliči Bambija," je bil zlata vreden nasvet, ki sem ga dobila od svojega motošefa Petra. Moj genialni sodelavec Bambi, ki o motorjih in avtomobilih pa verjetno tudi puncah ve več od vseh ljudi, kar jih poznam, se je kot vitez tretjega tisočletja na Jesenkovi štiri, kamor sem Raketo lastnonožno umaknila s prepovedanega mesta na dvojki, pojavil s kleščami.

Klešče je bilo treba sleči iz plastike, a to Bambija ni ustavilo. Ni ga ustavilo niti to, da je bil Suzuki praktično klinično mrtev, zato ga niti klešče niso spravile k sebi. Bambi je tako iz njega izbezal akumulator in ga za nekaj ur odnesel domov. Še dobro, da v BTC vozi precej linij. Na avtobus sem vkrcala s čelado v roki in z motorističnimi supergami, da mi je voznik rekel: "Gospodična, to je avtobus, ne motor."

(se nadaljuje ...)

Tina Torelli

Fotografije: Helena Kermelj

NE SPREJEGLEJ:

1. dela motoristkinega dnevnika: "Pridne punce pridejo v nebesa, motoristke pa vsepovsod." (#motoristkindnevnik št. 1)
2. dela motoristkinega dnevnika: "Enovajni motocikel s 310-kubičnim agregatom ni bav bav" (#motoristkindnevnik št. 2)
3. dela motoristkinega dnevnika: "Je že res, da je mlad, ni pa nedolžen" - poglej, o čem govori naša novinarka! (#motoristkindnevnik št. 3)
4. dela motoristkinega dnevnika: Pred fantom ga boš morala prikleniti s ključavnico (#motoristkindnevnik št. 4)
5. dela motoristkinega dnevnika: Danes je dan za novega ljubimca! (#motoristkindnevnik št. 5)

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"