Lara Podvršič: "V Sloveniji te tehnike še ni"

Kdaj ste se začeli navduševati nad oblikovanjem nakita?

Že od malih nog sem vpeta v umetnost in od nekdaj me je zanimalo vse, kar je povezano z oblikovanjem in ustvarjanjem. Po izobrazbi sem glasbenica, vendar sem poleg glasbe gojila še veliko strast do oblikovanja in kreiranja nakita. Začelo se je z raznovrstno ročno izdelano bižuterijo, nato pa sta napočila sodelovanje in delo v zlatarni, katere lastnik je bil moj pokojni stric Rado Dolinšek.

Tako sem se postopoma seznanjala s svetom kreiranja nakita iz kovin, kar me je prevzelo. Ustvarjati z ognjem in opazovati, kako iz črnega in umazanega kosa kovine nastane visoko sijoč unikat - prava skulptura, ki je vsaka plod brezmejne domišljije, ki biva v meni - je zame neprecenljivo.

Kje ste se šolali in kaj vas je vodilo pri izobraževanju in napredovanju v smeri oblikovanja nakita?

Zanimivo, to me vsak najprej vpraša. V Sloveniji smo na področju šolanja zlatarstva zelo šibki in krepko zaostajamo za drugimi evropskimi državami, kar je velika škoda. Trenutno dokončujem mojstrski zlatarski izpit, ki ti podeli naziv, največ pa me je do zdaj naučil Janez Sluga, zlatar, ki je deloval v naši nekdanji zlatarni. Pri ustvarjanju nakita je ponavadi tako, da se naučiš osnov spajanja kovin, piljenja in brušenja, vse drugo je odvisno od tebe, od tega, kako raziskovalne in eksperimentalne narave si.

Zato me je tudi tehnika mokume gane (starodavna japonska tehnika spajanja različnih kovin) tako prevzela; ni pravila oziroma človeka, ki bi te tega naučil, vse moraš odkriti sam - celoten postopek, tako prideš do unikatnosti. V Sloveniji te tehnike še ni, v tujini pa je veliko ustvarjalcev, ki jo uporabljajo, in vsak izmed nas ima svoj vzorec in način, kako nakit izdeluje.

Vsi imamo svoje ideale, vzornike, vizijo, ki nas vodi iz dneva v dan in zaradi katere so naši dnevi polni načrtov in kaotičnih ustvarjalnih konceptov. Kdo je vaš vzor, navdih?

Vzor ... ne bi rekla ravno vzor, ker ne verjamem v vzornike. Mislim, da smo vsi ljudje unikatni in mora vsak izmed nas poiskati sebi lasten način, kako svojo unikatnost izraziti. To je po mojem mnenju ključ do uspeha. Izraziti to, kar zares si, ker tebi enakega zagotovo ni.

Gojim pa veliko spoštovanje do slovenske oblikovalke nakita Lare Bohinc, ki deluje v tujini. Ona je zame popoln primer talenta, kreativne energije in sposobnosti to izraziti tako, da ji je uspelo prodreti v elito oblikovanja nakita v svetovnem merilu. Pa še Slovenka je in ima isto ime kot jaz.

Kako nastajajo vaši kosi nakita, kolekcija, celotna zgodba, ki jo prikazujete s svojim ustvarjanjem? Razvijate koncept več časa ali je to stvar trenutnega navdiha?

Tudi to me vsak vpraša in, iskreno povedano, sploh nimam enega konkretnega odgovora, ideje kar vrejo iz mene. (smeh) Vedno imam nekje izrisanih nekaj idej, ki mi jih zaradi časovne stiske ne uspe izdelati. Največkrat se mi slika nariše v glavi, ampak na koncu je izdelek čisto nekaj drugega. (smeh) Začnem delati in se prepustim toku občutkov, ki me vodijo, tako je tudi vsaka stvar neponovljiva.

Obožujem naravo, njeno popolnost, čisto stabilnost in harmonijo, ki se izraža v vseh možnih variantah nepravilnih oblik. To mi je največji navdih. Trenutno zelo veliko izdelujem po naročilu strank, tukaj se osredotočim na njihovo energijo, ki jo dobim ob osebnem posvetu od stranke. Velikokrat mi rečejo: "Ojoj, zdaj si mi pa že toliko idej in variacij povedala ter izrisala, da sploh ne vem, za katero naj se odločim." Nepozaben občutek!

Življenje umetnice je vedno zelo zanimivo, nevsakdanje. Vsakdo izmed nas je unikat, umetniške duše pa ste še posebej zanimive, tako pri svojem ustvarjanju kot v zasebnem življenju. Kaj radi poleg oblikovanja še počnete?

Kot sem že omenila, sem glasbenica, saj je glasba moja velika strast. Tudi v Grosuplju je moj Atelje znan kot prostor, ki je vedno obdan z glasbo. Veliko ljudi pride k meni, samo da se usedejo: malo poklepetamo, poslušamo dobro glasbo in opazujejo me pri delu, saj je celotna delavnica odprta. Drugače sem učiteljica pilatesa ter salse in sem to pred leti redno poučevala, učila sem prečno flavto na nižji glasbeni šoli.

Sem predana športnica, verjamem v pregovor 'Zdrav duh v zdravem telesu'. Največja sreča sta zame moja dva mala čmrlja, hčerkici Alina in Zara, ki mi lepšata vsak dan. No, tudi kakšen las posivita, ampak to dobiš v paketu. (smeh)

Čas je edino merilo, ki si ga vsi postavljamo za dosego ciljev. Kakšni so vaši načrti in želje?

Trenutno so me povabili v London, da bi predstavili moje izdelke, tako da se veliko ukvarjam s to navezo, si pa želim v tem letu vzpostaviti stik tudi z Berlinom in Parizom. Tako da moja največja želja ostaja prodor na tuji trg. Vendar nočem nikamor hiteti, vse ob svojem času. Trenutno imam ogromno dela, saj ponujam unikatnost, izvirnost in oseben pristop po ceni, ki je sprejemljiva širši množici ljudi. To pa je tudi moto mojega Ateljeja - približati unikate množicam, ne samo eliti.

Napisala: Karin Bizjak za revijo Story
Fotografije: Osebni arhiv