Kako se organizirati, da bo tvoje življenje teklo, kot da si vsak dan na počitnicah? (pravi Aljoša Bagola)

Že od malih nog je bil izpostavljen velikim zgodbam o mladosti in vojni, ki jih je poslušal v žganjarni svojega dedka. Privlačilo pa ga ni le poslušanje zgodb, temveč tudi pripovedovanje. Pravi, da nekje še leži magnetofonski trak, na katerem je posneta njegova različica zgodbe Rdeča kapica z malce bolj črnim koncem.

Pripovedovati zgodbe in nastopati je, gledano v retrospektivi, začel že zelo zgodaj; še preden je sploh vedel, da obstaja poklic oglaševalca.

Njegov talent je hitro postal spretnost, sposobnost in nato veščina. Tudi delo v gostilni staršev je pripomoglo k razvoju njegove nadarjenosti. "Kot natakar moraš biti terapevt, psiholog, diplomat, poslušalec in pripovedovalec." Ko proti koncu gimnazije ni vedel, kje bi nadaljeval šolanje, so ga pole z vprašanji pripeljale do študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

"Ne točno vedoč, kaj me čaka, sem vpisal študij in se tako podal v neznane vode, kot vedno zelo zagnano."

Slovenski oglaševalski guru nam je zaupal, kako življenje obrniti tako, da bomo imeli občutek, kot da smo ves čas na počitnicah.

Sprehodi se skozi spodnjih 7 točk in se začni vnovič čuditi malim stvarem vsak dan.

Prepusti se toku

Aljoša pravi, da sicer življenje res opredelijo naše izbire, da pa se je pomembno prepuščati toku in predvsem, da ni potrebe po tem, da vsako izbiro opredelimo kot pravilno ali napačno. Mladostniško energijo je treba izkoristiti za to, da si dovolimo spoznavati, eksperimentirati in odkrivati, kar vodi k bolj izpopolnjenemu življenju.

Razmišljaj, kako s čim manj povedati čim več

Med študijskim pavziranjem je Aljoša sodeloval na kampu Amnesty International, kjer se je prvič srečal s kampanjami. Ko se je konec tedna vrnil domov, da bi domačim pomagal v gostilni, mu je oče v roke potisnil časopis, v katerem je bil oglas za delo v agenciji Pristop, in mu rekel, naj si najde službo. V poplavi kandidatov, ki so se prijavili na razpis in morali opraviti vrsto testov in preizkušenj, se je Aljoša nekega ponedeljka zjutraj odpravil na svoj prvi delovni dan in na poti kupil revijo, v kateri je bil, še preden je začel uradno delati, njegov oglas. "Prepričala me je prav ta hitrost in vznemirljivost oglaševanja. Moja pot je šla od tu le še strmo navzgor."

Prisluhni notranjemu glasu

"Nisem imel vizije glede kariere. Vedel sem, da moram slediti šepetu svojega talenta, ki je na neki točki postal krik. Moraš si znati dovoliti stvari, razumeti svoja pričakovanja. Ta so tista, zaradi katerih duša, srce in telo vztrepetajo." Pravi, da je imel srečo s tem, da sta bila starša prezaposlena s svojo vizijo in ga tako nista omejevala ter neprestano 'helikoptersko' bdela nad njim in njegovim početjem.

Aljoša je že večkrat poudaril, kako pomembno je, da prisluhnemo notranjemu glasu, ki nas vodi. "Danes bi bili vsi radi slavni, vplivneži, lepi, čudoviti in to je pogosto sledenje drugi poti, ki ni nujno tvoja in ni nujno tvoj talent. Ključna je presoja in nič ni narobe, če se na svoji poti desetkrat izgubiš ali se najdeš šele pri štiridesetih. Pomembno je, da se nekaj naučiš."

Bodi turist v življenju

"Veliko ljudi se oklepa prepričanja, da si morajo uspeh prigarati in pri tem se posledično izgubi vsa lahkotnost. Skozi življenje se je dobro sprehajati kot turist. Ko smo na dopustu, se vsem stvarem čudimo in jih opazujemo. To, kar smo en ali dva tedna na leto, bi morali biti vsak dan. Čudenje naredi življenje fascinantno, rutina pa je tista, ki ljudi izčrpa. Zato je toliko izgorelosti in nezadovoljstva, ker si ne dovolimo biti turisti v življenju."

Naj se tvoj plan B glasi: Bom že nekako!

Pravi, da ni najboljši pri načrtovanju planov B, in opozarja, da prepogosto poleg poklica ljudje opravljamo še dodatno dejavnost - dejavnost nadzornika nad svojim življenjem. Aljoša pravi, da si s tem bolj škodujemo, kot koristimo. "Za plan B je dovolj miselnost 'bom že nekako' in vera v to, da nam bo nekako že uspelo. Da verjamemo sebi in zaupamo svetu. Zdi se mi, da je to povsem legitimen plan B."

Ravno-težje je ključno

In potem je tu še odrekanje stvarem za gradnjo kariere, pri čemer je ključnega pomena ravnotežje. "Ravnotežje se skriva v besedi sami. Za marsikaj nam mora biti v življenju preprosto ravno, kajti če nam ni, nam bo samo še težje." Pravi, da je odrekanje neizogibno, da pa se je pomembno odreči pravim stvarem. Mogoče je to na stotine sledilcev ali finančna stabilnost, predvsem pa naj to nikoli ne bo odrekanje lastnim talentom.

V njegovi novi knjigi Kako biti v redu, ki bo izšla novembra v okviru Slovenskega knjižnega sejma, piše o vplivu sodobnih tehnologij na razpoloženje. Obravnava svojo izkušnjo z izgorelostjo in celovit vpogled na vplive sodobne tehnologije, pogled na kariero, razpoloženje, pričakovanja in življenje nasploh.

Nauči se zdravo odrekati

"Ne rinem z glavo skozi zid. Zdravo odrekanje je, ko se odrečeš nečemu, da pride do tebe nekaj boljšega. Mogoče naključje, mogoče pa šepet usode, in nekako prideš v stik z ljudmi, ki so ti namenjeni. Pomembno je, da se znamo prepustiti in nismo v nenehni pripravljenosti, boju, prežeti z jezo in agresijo. Nismo narejeni zato, da nenehno tekmujemo drug proti drugemu, temveč da sodelujemo in skupaj ustvarjamo. Življenje ti nenehno sporoča stvari, če si le pozoren."

Najpomembnejša lekcija: To, da si dovoliš biti podučen in znaš sprejeti lekcijo, te naredi boljšega, uspešnejšega in nenazadnje tudi lepšega. Veliko težje je plavati proti toku, kot se znati prepustiti in sprejeti lekcijo, ki se lahko pretvori v potrditev.

Najljubši projekt: ... je vedno naslednji.

Veščina, ki se vedno znova izkaže za neprecenljivo: Sposobnost izražanja in prepoznavanje samega sebe.

Najljubša knjiga: podobno kot pri projektih - vsaka naslednja. Rad berem o možganih, kako izbiramo, kako se odločamo ... Nekaj mojih najljubših: Misliti hitro in počasi Daniel Kahneman, Apokrifni transurfin Vadim Zeland, Money Rob Moore in poezija Ferija Lainščka.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord